To sem doživel po 21. uri v Ljubljani
Petek je … Odločil sem se, da bom šel en krog po Ljubljani. Opremljen sem le s telefonom in stabilizatorjem. V žepu imam potrdilo, da sem novinar in da lahko snemam dogajanje tudi po tako imenovani policijski uri.
Ura je 21.25 … Že začetek mojega sprehoda iz Trnovega proti centru je precej strašljiv … Nikjer nikogar. Slišim svoje korake. Odmevajo … V celem območju Trnovega v času mojega izhoda nisem opazil policijskega avtomobila, pa tudi ne policistov. Sam sem. Nikogar nikjer. Opazujem to lepo mesto …Na trenutke me spreletava strah … Zdi se mi, da sem v filmu … Tiho je, moreče, grozljivo, a lepo … Nepopisno lepo. Ne znam opisati občutkov, ko se sprehajaš po popolnoma praznem mestu … Ugotavljam, da se Ljubljančani očitno pridno držijo določil in da so vsi doma …
Hodim mimo Drame … Občudujem mesto, malce se namrščim, ko mi pogled proti Kongresnemu trgu zapre prestižni kompleks stanovanj v nastajanju …Meh, zamahnem z roko in grem naprej. Zagledam prve policiste. Šest jih je. Tudi oni opazujejo mesto. Odpravim se proti njim in jih prijazno nagovorim. Povem jim, da snemam in da sem novinar. Prijazno in umirjeno se odzovejo. Razumejo. Logično je, da novinarji dokumentirajo stanje v državi, v Evropi, na celem planetu. Logično, ja … Ko jim omenim policijsko uro, eden od njih reče: 'to ni policijska ura' …Ne spuščam se v debato in grem naprej. Prijazno se jim zahvalim in tudi oni prijazno pozdravijo.
Ko pridem do Kongresnega trga, pričakujem, da bom zagledal znano gručo brezdomcev, ki redno poseda ob parku in 'kofetkarje' v bližnjem lokalu 'žica' za kak kovanec. Nikogar nikjer. Prazno. Fotografiram, snemam. Nič. Mimo se čez nekaj minut pripelje le policijski avto …
Grem naprej. Tromostovje. Nikogar. Le policisti. Stojijo gledajo … mirni so. Čopova. Spet nikogar, le policisti. Trije. Očitno so jim kolegi izpred Drame povedali, da sem novinar in le prikimajo v pozdrav.
Grem do Mestne hiše. Tam pa res nikogar. Niti policistov. Naredim dve fotografiji in se odločim, da bom šel proti domu. Vmes srečam par ljudi – dostavljalca hrane na kolesu in komunalne delavce, ki so začeli s pripravo na okraševanje Ljubljane.
Posnel sem tudi video, ki si ga lahko ogledate na našem YouTube kanalu …Vse skupaj je tako neresnično, tako čudno, da bi človek lahko z enostavnimi besedami povedal … A obenem vidim, da se vsi zavedajo, da so odloki tu z namenom. Dejansko jim vsi sledijo. Nobenega izgreda, nikogar na ulici … Še protestnikov po tolikih tenih, mesecih več ni. Videti je, kot da so se vsi odločili, da je čas, da stopijo skupaj … pa četudi vsak iz svojega doma.
