Vse je tako lepo teklo, da sem vedela, da bo danes tukaj nekaj dobrega
Tinkaro Kovač nam je uspelo ujeti takoj po končanem festivalu Melodije morja in sonca, ki je bil tokrat že 39. Čeprav je nevihta skoraj povzročila popolno katastrofo in je malo manjkalo, da MMS ne bi mogli izpeljati do konca, se je potem vse srečno končalo.
Zmaga je romala v Tinkarine roke. Za svojo skladbo z naslovom Bodi z mano do konca je prejela tudi nagrado za najlepše besedilo in najlepšo melodijo, ki jo je napisal Aleš Klinar.
Za dežjem vedno posije sonce in po današnji nevihti je zagotovo posijalo tudi za vas, saj ste zmagali. Ste bolj človek nevihte ali imate raje sonce?
Moram priznati, da me današnja nevihta res ni vznemirila. Šlo mi je na smeh, saj sem si kar predstavljala svoji hčerki, ki mečeta čevlje v zrak in skačeta po lužah. (smeh) Rekla sem si, če se bo dalo izpeljati do konca, bo super, če ne, pa pač nimamo kaj, višja sila. Verjetno bi bilo podobno kot leta 1997. (smeh) Tudi takrat je močno deževalo že od začetka in je ta večer odpadel. Namesto tega je zvečer potekalo glasovanje na radijskih postajah ter glasovanje strokovne žirije in zgodila se je moja prva zmaga. Sama sploh nisem vedela, saj sem bila naslednji dan, ko so vse skupaj razglasili, na plaži. Ko sem prišla domov še z mokrimi lasmi, sem izvedela, kaj se je zgodilo, in takoj odhitela po nagrado. To je bila pesem Ne odhaja poletje, prejela pa sem 50 snemalnih ur v studiu Hendrix, kjer sem nato tudi posnela album.
Kako ste zadovoljni z nastopom?
Zelo, ker je bilo občinstvo izjemno živahno in je ploskalo tudi med pesmijo. Po prvem refrenu sem zagledala družino, ki mi je mahala, kar mi je dalo še dodaten navdih. Zelo me je razveselilo, da te spremlja živi bend. Velikokrat takšne zadeve potekajo kar na matrico. Glasbeniki so fenomenalni in imajo cel diapazon zvokov, inštrumentov in vokalov. Tudi na Eurosongu bi moralo biti tako. Ko sem tam nastopila, sem imela to srečo, da sem minuto svojega življenja preživela z direktorjem; vprašala sem ga, zakaj na Eurosongu ni živega benda. Rekel je, da ni denarja. (smeh)
Ste pričakovali zmago?
Vse je tako lepo teklo, kot je tudi Aleš povedal, da sem vedela, da bo danes tukaj nekaj dobrega. Kaj bo to, nisem vedela. Vedela sem samo, da bo dobro. Nisem pa si predstavljala, da bomo pobrali toliko nagrad. Občutek je fenomenalen.
Bosta z Alešem Klinarjem še sodelovala?
Mislim, da ja. To je bilo sicer najino prvo bolj resno sodelovanje, bila sem le gostja na eni na od obletnic Rock Partyzanov in nekajkrat sem na državnih prireditvah pela Svobodno sonce. Vsekakor sem za, da gremo naprej!
Pripravljate tudi nov album. Kaj pa dopust, si ga boste to poletje privoščili?
Dopust si bom privoščila avgusta, ko gre album v miksanje. Takrat je na vrsti Iztok Turk, ki bo zmiksal vse moje skladbe, in ko se vrnemo s počitnic, nas bo čakalo presenečenje na USB-ključku in bomo to poslušali. Vsekakor pa si bom vzela toliko časa, kolikor ga bom potrebovala, da bodo posnetki takšni, kot si želim. Sicer pa gremo vsako leto v Ameriko. Več let zaporedoma smo hodili v New York. Še prej sem obiskala vse kraje od Chicaga do Yellowstona in nazaj, New Orleans, zahodno obalo, vse do San Francisca in Las Vegas. Če vse skupaj seštejem, mislim, da sem že eno leto svojega življenja preživela v Ameriki. To leto gremo za tri tedne, in sicer v Los Angeles. Moram reči, da komaj čakam.
