Mucek Čarli Odkrito.si

Ali vaša mačka pogosto leži na vašem trebuhu?

11otrok1 Svet24.si

Kar enajst otrok hlača po njihovi hiši

vesolje Svet24.si

Tedenski horoskop: poleg utečenih smeri tudi ...

tovornjak, izanka, avtodom Svet24.si

FOTO: Drama na Ižanki! Pogumni voznik tovornjaka ...

archie Svet24.si

Princ William vrača udarec bratu Harryu

filip-pesek_pl Njena.si

Sin Rosvite Pesek je zaročen

gasper kramar Njena.si

Izgubil 95 kilogramov in osvojil nov cilj!

»V tem poslu za mame ni dobro poskrbljeno«

Marjana Vovk, 21.07.2019 14:00:00

Intervju z angleško igralko Anastasio Griffith, ki v seriji Globoka država igra agentko Cie Amando Jones, ki je v prvi sezoni vlekla vse niti.

Delite na:
»V tem poslu za mame ni dobro poskrbljeno«
Anastasia Griffith Profimedia

Anastasia Griffith v Globoki državi, ki jo gledamo na Foxu, igra neizprosno in ledeno agentko Cie Amando Jones, ki je v prvi sezoni tista vodila operacijo, igrala dvojno igro in bila torej ena od glavnih negativk. V drugi sezoni pa spoznavamo tudi njeno drugo plat in dobimo vpogled v zgodbo, kako je postala takšna »mrha«.

Z 41-letno britansko igralko, ki jo poznamo tudi iz serij Copper, Nekoč, pred davnimi časi, Dr. De Luxe, Nevarna igra in Travma, smo se pogovarjali po telefonu, prijazno nam je odkrila malce več o svojem alter egu iz Globoke države, razgovorila pa se je tudi o tem, kako je biti mama samohranilka v zabaviščni industriji. Sama je namreč mamica triletnega fantka.

Ste imeli kakšne pomisleke ob vlogi Amande, ki je negativka? Saj se strinjava, da je negativka, kajne?

Se strinjam, da je na tej točki zgodbe na temni strani. In ne, nisem imela pomislekov, ko sem sprejela vlogo, šele po tem sem začela premišljevati, da me morda ne bodo več spustili v ZDA. (smeh) Ko sem prebrala scenarij, me je navdušilo, kako pomembna zgodba je pravzaprav Globoka država, saj sem bila takrat precej zaskrbljena zaradi mednarodne politike in vsega, kar so razkrivali mediji. V Angliji je bilo takrat kar vroče obdobje, imeli smo več terorističnih napadov in zdelo se mi je, da se o njih ne pogovarjamo na pravi način, da sovraštvo še podpihujemo. In če sem že igralka, je dobro, da delam stvari, v katere verjamem in ki kaj pomenijo. In Globoka država zagotovo je tak projekt. Poleg tega pa igram žensko, ki vodi vso negativno akcijo v seriji. Z vsakim likom, ki ga igraš, moraš nekako sočustvovati, najti njegov glas in srce, ne glede na to, kaj počne in koliko se z njegovim početjem ne strinjaš. Nihče noče biti negativec, ampak se bori za svojo stvar in svoja prepričanja, zato moram na negativni lik pogledati z druge perspektive: v kaj verjame, koga ščiti, od kod prihaja … Nekdo, ki se pridruži agenciji za državno varnost, ima zagotovo močan vrednostni sistem in prepričanja ter želi zaščititi domovino. A ob tem včasih pride do postranske škode, ki se ne da preprečiti. In to lahko človeka spremeni. O tem sem razmišljala ob Amandi. Čeprav je v seriji nedvomno negativka, sem zanjo in za njena dejanja našla veliko empatije – čeprav se z njenim početjem ne strinjam.

Druga sezona se je časovno vrnila pred prvo. Bomo torej videli, zakaj je Amanda postala negativka?

Malo bolj jasno že bo. Videli bomo, kako se je vse začelo, kako zelo je bila nekoč pri stvari in kako boleče so bile zanjo človeške izgube. Ta ženska se res zelo spremeni, zato jo je bilo tudi zanimivo igrati na različne načine. Mislim, da so jo dogodki v prvi sezoni precej strli, z odporom dela stvari, a naredi, kar mora, da preživi. Tako je naučena.

anastasia2.jpg
V drugi sezoni Globoke države Amanda z Nathanom (Walton Goggins) odpotuje v Mali, saj je tamkajšnja politična situacija vedno bolj vroča.
Fox

Na koncu prve sezone si Amanda nepričakovano izbori višji položaj v agenciji. Je torej v drugi sezoni še pomembnejši akter in je vaša vloga večja, pomembnejša?

Druga sezona je bolj ansambelska, saj je zgodba veliko bolj »pravično« porazdeljena med vse glavne like, medtem ko je bila prva sezona zgodba o moškem in njegovih odločitvah. Druga sezona se bolj poglobi v agencijo, v vpletenost »globoke države« v mednarodno politiko in nam pokaže, kako so v to ujeti različni liki. Amanda ima zagotovo več zgodbe. Ali je tudi bolj močna? Zgodba se ne fokusira na to, ampak bolj na njeno čustveno potovanje. V prvi sezoni je bila njena dilema, kako priti čim dlje, in nato, kako preživeti, v drugi pa gre bolj za etične dileme.

V prvi sezoni je bila Amanda na zaslonu večinoma sama; imate v drugi sezoni več prizorov s soigralci?

Na srečo imam. (smeh) Med snemanjem prve sezone sem bila veliko časa preživela z zidovi in telefoni, kar je bilo samo po sebi zelo smešno, zdaj pa sem največ snemala z Waltonom Gogginsom, saj sta Amanda in Nathan odlična ekipa in imata skupno zgodovino. Z veseljem sem se potopila v njuno zgodbo in igrala z Waltonom. Pa tudi z drugimi igralci. Sploh ker sem bila prejšnjo sezono tako izolirana. (smeh)

Je bilo zato drugo sezono manj čustveno naporno snemati?

Ne, sploh ne! Še bolj je bila čustveno zahtevna, saj se bolj potopi v Amandine osebne izkušnje. V prvi sezoni je bilo vse v njenih očeh, ljudje niso smeli videti, kaj se z njo v resnici dogaja, ona je bila njihov varni pristan, morala je biti močna in hladna. V drugi sezoni pa ima tesen odnos z nekom, ki preživlja iste stvari kot ona, zato lahko ob njem pokaže svoja prava čustva in si dovoli razkriti svojo čustveno ranljivost. In to je psihično veliko težje igrati.

Amanda živi na robu, stavi na vse ali nič. Ste vi tudi takšni?

Jaz se zagotovo ne bi mogla spopadati s stvarmi, s katerimi se ona. Ne živim na robu. Sicer imam rada pustolovščine, spremembe, potovanja – malo ciganke je v meni –, okušanje novih stvari, nikakor pa ne uživam v nevarnosti, nisem adrenalinska zasvojenka in vsega se bojim, zato ne bi bila dobra vohunka.

Ste pa odločna in močna ženska, kot je ona?

Znam biti, kadar gre za ljudi, ki so mi blizu, ne vem pa, ali tudi takrat, ko gre zame.

Vloga Amande je vaša prva večja po porodniškem dopustu, zaradi prvorojenca ste bili skoraj dve leti odsotni. Kako usklajujete službo in družino?

Hvala za to vprašanje! To je zame trenutno največji izziv . Sem delovna mama samohranilka, ki ima službo brez urnikov in z veliko potovanji. Torej moram hkrati skrbeti za sina in delati, kar je res težko. V tej industriji namreč velja pravilo, da nič ne pride med igralca in produkcijo, ves čas jim moraš biti popolnoma na voljo. Jaz pa želim biti tudi popolnoma na voljo sinu, kar je kar velika čustvena dilema, saj velikokrat čutim, kot da se ne posvečam dovolj ali popolnoma enemu ali drugemu. Občutim veliko krivde in sramu, torej se moram ukvarjati tudi s tem. Na srečo pa lahko rečem, da pri Globoki državi delam z neverjetno empatično skupino ljudi, ki razume dileme mame samohranilke.

Sina jemljete s sabo na delo?

Povsod gre z mano, kjerkoli snemam. Trenutno se pogovarjam s šolami doma, ker ne vem, kako to deluje. Veste, v Angliji dobiš kazen že, če otroka vzameš s sabo na počitnice in zato zamudi pouk. Bomo videli, kako bomo to uredili. Globoko državo smo snemali v južnoafriškem Cape Townu, ki je za malega fanta res neverjetno mesto, čudovito smo se imeli, postal je del naše filmske klape – dve leti in pol star fantek se je družil z vsemi temi odraslimi, nora izkušnja! A sva po snemanju takoj odšla domov, da se je spet vrnil v »normalno« življenje.

To je še ena skupna točka z Amando: tudi ona je mama in želi zaščititi svojega otroka.

Seveda! V tem delu se kaže kot »normalno« človeško bitje: je levinja, ki ščiti svojega mladiča pred svetom. In v tem se lahko gledalci povežejo z njo in jo začenjajo razumeti. V drugi sezoni je tega še več, lahko vidite, kako si želi pustiti delo in biti z otrokom. Tu sem res lahko uporabila lastne izkušnje.

anastasia3.png
Anastasie se morda spomnite kot princese Abigal v seriji Nekoč, pred davnimi časi.
dok. uredništva

Mislite, da je zdaj že več razumevanja za ženske v zabavni industriji?

Mislim, da bo treba še veliko narediti glede tega, čeprav so ljudje zelo sočutni in razumevajoči. A razumem tudi stališče producentov: ta industrija se ne ustavi zaradi nikogar, nikogar ne čaka. Vem, da bi bilo v vlogi Amande lažje zaposliti igralko, ki nima otroka, zato upam, da sem vredna dodatnih težav. (smeh) Predvsem je pomembno, da na glas povemo, kaj preživljajo delovne mame, če želimo zaščititi naslednjo generacijo. Danes morajo ženske delati, da so finančno preskrbljene, tudi če niso samohranilke, si zelo težko privoščijo, da ostanejo doma. Zato se mora svet prilagoditi tudi njim. Žal moram reči, da v tem poslu za mame ni dobro poskrbljeno, velikokrat so spori s produkcijo, redko je poskrbljeno za varstvo ali vrtec. Prav tako kot samostojna igralka nisem imela plačanega porodniškega dopusta, nimam bolniške za otroka itd. Dobila sem neko vlogo, a so me takoj odpustili, ko so izvedeli, da sem v tretjem mesecu nosečnosti. Za igralke je res težko. In o tem moramo govoriti!

Objavljeno v reviji Vklop/Stop spored št. 28, 11. 7. 2019