Tanja Žagar: Pesem mi je pisana na kožo!

Tanja, kaj pa ti najraje počneš pet do polnoči?
Spim še ne, ker sem od nekdaj nočna ptica. Sem pa pogosto v tem času še v kuhinji, saj zelo rada pečem. Ker sem čez dan bolj malo doma, pri meni razne pite, kolači in druge sladke dobrote nastajajo v poznih urah. To me na neki način sprošča. V tem času tudi rada berem knjige in si zapisujem svoje spomine. Pogosto se zgodi, da ponoči snemam, saj vedno najraje pojem zvečer. Okrog polnoči imam ponavadi največ energije za snemanje novih pesmi in tudi to novo pesem sem še snemala pet do polnoči.

• Življenjska drama Doris Dragović

Pesem je napisal glasbenik Aleš Klinar - Klinči. Kako je prišlo do tega sodelovanja?
Zanimivo je, kaj vse prinese življenje. Kar zadeva razne intervjuje in snemanja, sem imela približno leto in pol premora, čeprav sem nastopala. To leto in pol je zame predstavljalo nekakšen ustvarjalni premor. Pisala sem nova besedila in nastajala je nova glasba. Sprva sem nameravala izdati neko drugo pesem, a me je nekega poletnega dne poklical DJ Dadi in mi sporočil, da ima nekaj posebnega zame. Ko sem pesem prvič slišala, sem rekla: »To je to! To je zame! To sem jaz!«  V trenutku sem spremenila načrt, da bom izdala to in ne tiste pesmi, ki sem jo imela pripravljeno prej. Da je pesem napisal Aleš Klinar, sem izvedela pozneje. Moram pa povedati, da sem srečna, da je nastala pesem, katere melodija in glasba sta delo enega avtorja in mi je pisana na kožo. To je najino prvo sodelovanje s Klinčijem in prepričana sem, da ne zadnje.

Boš za novo skladbo posnela tudi videospot?
Videospot smo že posneli. Snemali smo v hotelu Mond v Šentilju. Je pa zgodba precej zanimiva, saj takšne ni bilo še v nobenem mojem videospotu do zdaj. Prevzela sem vlogo sobarice in moram reči, da mi oprava zelo ustreza in se mi je uspelo dobro vživeti. Z mano nastopa tudi plesalec Gregor Cesar, s katerim sva že sodelovala. Lahko bi rekla, da je videospot posnet v stilu Buraka in turških nadaljevank, saj sem v tej zgodbi vse počistila, hotel se je bleščal, na koncu pa sem poskrbela še za Buraka. (smeh) Smo pa pri premieri upoštevali simboliko in videospot prvič predstavili pet do polnoči na silvestrovo.

Omenila si turške nadaljevanke, ki so polne čustev. Kaj pa tebe v življenju najbolj gane?
Najbolj me ganejo medčloveški odnosi in trenutki sreče. Videti nekoga, ki mu je z delom, vztrajnostjo in marljivostjo kaj uspelo in je zadovoljen ... Če dam primer: ko je Tina Maze smučala, sem jokala že, ko sem jo videla na štartu. Sploh še ni prišla do cilja, ni še bilo medalje, samo stala je na štartu, a zame je bilo dovolj, da se mi je odvrtelo pred očmi, kako je morala garati od otroštva, kako so to doživljali njeni starši, kako se morajo boriti, kako so se trudili za njo. Moje sočutje je včasih nekaj zelo lepega, včasih pa je zelo naporno, predvsem za dušo.

Torej ti solze niso tuje. Kateri trenutek v življenju pa je bil zate najbolj srečen?
Mislim, da ugibanje ni potrebno. (smeh). Zagotovo petek, 13. oktober 2017, ko sem rodila Karla in postala mamica.

Nam zaupaš, kaj je dobil Karlo za božič?
Bratca in sestrice še ne. No, vsaj ne še letos. (smeh) Kar zadeva darila, pa lahko povem, da jih ne kupujemo. Tudi ko je praznoval eno leto, smo se z vsemi domačimi in prijatelji dogovorili, naj ne nosijo daril. Raje smo ubrali drugo pot. Najlepše darilo za Karla je, ko pride kdo na obisk. Ko zasliši zvonec, teče ne hodnik, se postavi pred vrata in z dvignjeno glavico čaka, da se odprejo, da bo videl, kdo je prišel. Za praznike nam je tako najpomembnejše, da se zbere vsa družina. Druženje je tudi zame smisel življenja. Da se družiš z ljudmi, s katerimi se dobro počutiš in jih imaš rad. Večjega darila od tega pač ni. Kar zadeva igrače, pa Karla za zdaj sploh ne ganejo. Glavna igrača je metla. Po metlo pa gre res približno desetkrat na dan. (smeh)  

Objavljeno v reviji Vklop št. 1, 3. 1. 2019.