Tako v resnici poteka snemanje!
Je tudi vas navdušila Planetova razvedrilna oddaja z »odbito« skrito kamero in čudaškimi nalogami, ob katerih si človek ne more kaj, da ne bi planil v glasen krohot? Potem vas zagotovo zanima, kako vse skupaj pripravljajo, kajne? Izvolite, dragi bralci, vabljeni v zakulisje, na klepet z režiserjem Venom Jemeršićem, ki je razkril tudi tisto, kar bi moral zadržati zase ...
Priznam, že ob ogledu prve oddaje sem si zaželela, da bi lahko na vroči stol sedla sama in z vso ustvarjalnostjo, ki jo premorem, preizkusila, koliko potrpljenja premore moj sogovornik. Ali sogovornica. Slednje bi bilo nemara bolje, moj dragi življenjski sopotnik bi me namreč zagotovo že pri drugi nalogi odnesel iz lokala.
Pa se je v oddajo sploh mogoče prijaviti? Kako pravzaprav vse skupaj poteka? Na Planetu so s prstom pokazali na režiserja Vena Jemeršića, češ da bom pri njem izvedela vse, kar me zanima. Pa sem »potrkala na njegova vrata«, saj zagotovo tudi vas zanima, kaj tiči v ozadju najbolj čudaške skrite kamere.
Vabljeni k branju intervjuja, v katerem boste med drugim izvedeli, da odzivi sodelujočih včasih zajadrajo v resnejše vode.
Doslej smo lahko videli, da se je skrita kamera dogajala v različnih lokalih. Boste gostovali po vsej Sloveniji?
Za zdaj smo posneli vse za prvo sezono. Če bomo šli v drugo sezono, se lahko zgodi, da obiščemo še katero drugo mesto. Do zdaj smo bili zaradi logistike v Ljubljani na treh prizoriščih. Vsak lokal ali restavracija preprosto ne ustreza potrebam tovrstne logistike – na istem prizorišču moramo zgraditi še zaodrje in najti najbolj popolno možnost za skrivanje kamer.
Je restavracija v času snemanja zaprta? So v času izvedbe skrite kamere v lokalu le igralci ali tudi pravi gostje? Kako ste razdelili vloge?
Največkrat ne. Imamo pa nekoga, ki usmerja želeno občinstvo v naš del restavracije, druge pa v druge prostore. Zato je pomembno, da je prizorišče veliko, da lahko ločimo posameznike, ki si jih želimo v oddaji, in jih posedemo za »vročo mizo«. Takrat so v tem prostoru le naši statisti in igralci.
Kako poskrbite, da drugi udeleženec ne ve, da je del potegavščine?
Enega od gostov, ki smo jih posedli za našo mizo, prosimo, da gre z nami zaradi bonov, ki so trenutno »v akciji«, zato morajo izpolniti vprašalnik, v zameno pa dobijo brezplačno kosilo. Drugi ta čas čaka in ničesar ne posumi. Tako lahko enega ozvočimo in mu damo v uho posebno slušalko, ki je brezžična. Mikrofon za drugega pa je del scenografije na mizi, skrit v rože, ki so v lončku.
Ali izbor sodelujočih poteka na mestu samem ali se lahko gledalci v oddajo prijavijo?
Goste vidimo že pri vhodu in se tako odločimo, ali nam ustrezajo ali ne. Žal se nihče ne more prijaviti v oddajo, ker si želimo pristnih odzivov, ki jih lahko dobimo le, če drug gost o tem ničesar ne ve.
Se vam je v času snemanja kdaj pripetilo, da je odziv na izvedbo naloge ušel izpod nadzora?
Vsekakor. Ljudje niso želeli privoliti v sodelovanje. Včasih je kdo prišel do prve naloge in prenehal. Prav tako smo imeli težave s podpisom dovoljenja, ker smo jih snemali. Niso se vsi pozitivno odzvali na naše početje. Nekoga je zmotilo, da smo posneli tudi njihove zasebne pogovore, druge pa zgolj to, da so pred kamero mogoče izpadli drugače, kot bi si želeli. Tretji so se pogajali za večjo nagrado. A vsekakor so rezultati boljši, kot smo pričakovali.
