Štorije in baldorije končno na vinilu
Po 30 letih od izdaje legendarnega albuma prvenca na kaseti se ta vrača, in sicer na željo poslušalcev – v vinilni preobleki. Spominski vinilni izid prvega od petih kultnih albumov, s katerim bo ZKP RTV Slovenija obeležila pol stoletja svoje založniške dejavnosti, je izšel 20. februarja 2020 v omejeni, oštevilčeni nakladi na kakovostnem 180 gramskem vinilu s posebej zanj restavriranimi posnetki, novim LP-masteringom, arhivsko dokumentacijo in komentarji.
Iztok Mlakar je danes ugledni slovenski dramski igralec, dramatik in komedijant, predvsem pa moder pripovedovalec mnogoterih zdaj že ponarodelih zgodb. Njegov glasbeno-pripovedovalski dar je bil prepoznan že v mladosti, ravno ta pa je po spletu zanimivih naključij privedel do nastanka slovitega prvenca. Album Štorije in baldorije, ki je bil sprva izdan na kaseti, pozneje pa še na zgoščenki, je povsem prevzel poslušalce in dosegel takratno diamantno naklado. Le nekaj let po izidu albuma, natančneje leta 1993, je bil Iztok tako prepoznan kot nepogrešljiv del kulturne dediščine. Prejel je Ježkovo nagrado, ki jo RTV Slovenija vsako leto podeljuje izjemnim posameznikom, dramskim in glasbenim avtorjem ter izvajalcem, naslednikom pronicljivega ustvarjalnega duha Franeta Milčinskega - Ježka.
Urednik prve izdaje Štorij in baldorij ter poznejši dolgoletni direktor ZKP RTV Slovenija Ivo Umek pravi, da ga je na Iztoka Mlakarja opozoril Vili Vodopivec, ki je vodil Razvedrilni program takratnega Radia Ljubljana. Organizirali so namreč javne radijske oddaje in veliko potovali po Sloveniji. V eni od teh oddaj se je pojavil mladi kantavtor Iztok Mlakar, ki je na popolnoma svojstven način izvajal avtorske skladbe. Vili Vodopivec je prepoznal izjemno nadarjenost mladega izvajalca in se povezal z ZKP RTV Slovenija. Predlagal je, da se z Iztokom Mlakarjem dogovorijo za snemanje in izdajo na kaseti, saj so takrat vinilne plošče izumirale, zgoščenk pa še ni bilo. Prvotna ideja je bila, da bi Mojmir Sepe obogatil Mlakarjeve pesmi s preostalimi inštrumenti, podobno aranžmajem Bojana Adamiča, ki jih je ustvaril za legendarni album Cocktail Marka Breclja. Mojmir se je sprva strinjal z Vilijevim in Ivovim predlogom, a je dokaj hitro ugotovil, da je stvar najboljša takšna, kot je. Tako sta Iztok Mlakar in David Šuligoj odšla v studio in posnela enega najboljših slovenskih albumov.
Mlakarjeve pesmi danes veljajo za ponarodele, razgibano narečje, ki jih preveva, brezčasna sporočilnost in edinstvena interpretacija pa so se vtisnili vsem globoko v srce. Iztok pravi, da je razlika med ljubeznijo in zaljubljenostjo ravno v tem, da ko si zaljubljen, gledaš drug drugega, ko pa zaljubljenost preraste v ljubezen, gledaš drug ob drugem v isto smer. Tako je tudi z albumom Štorije in baldorije: najprej smo bili zaljubljeni v mnogotere zgodbe, v katere nas je popeljal Iztok Mlakar, in si predstavljali, kako bi bilo, če bi se tudi sami kdaj znašli v podobnem položaju, danes pa vse te zgodbe ljubimo, jih živimo, so ob nas in v nas. Kot pravi glasbeni urednik in voditelj Andrej Karoli: »Štorije in baldorije, nekoč, danes in vedno.«
