Kdo je športni komentator, ki je posodil glas grofu Drakuli
Dani Bavec je že tretjič posodil glas grofu Drakuli v animiranem filmu Hotel Transilvanija.
Dani Bavec je športni komentator že dvajset let. Zagotovo se spomnite tudi, da je bil pred leti skupaj s Petrom Polesom ambasador pokra v ekipi Poker Stars. Danes, kot pravi, ga igra samo še za zabavo. Vmes je odigral glavno vlogo v seriji Pod eno streho in nekaj stranskih v Prepisanih, Naši mali kliniki in Novih dvajsetih. Sicer pa ga te dni lahko slišite tudi v kinu, saj je že tretjič posodil glas grofu Drakuli v animiranem filmu Hotel Transilvanija.
Če ga ne ujamete v kinu, pa vas bo pričakal na Planetu TV, kjer je prevzel komentiranje tekem Prve lige Telekoma Slovenije in vodenje oddaje Goool! Z Danijem smo se pomenili o vsem, s čimer se ukvarja, in se dotaknili tudi nekaterih starih ran.
Kaj je bilo prej: Dani igralec ali Dani športni komentator?
V bistvu prej igralec, ker sem začel te veščine razvijati v različnih gledališčih že v osnovni šoli. Je pa res, da sem bil na komentatorstvo kot integralni del športnega prenosa pozoren že prej. Lahko bi rekel, da sem bil kar občutljiv za to, ko sem gledal tekme.
Drži, da sta bila vaša starša športnika?
Ja, mama je bila gimnastičarka, in to kar dobra v tistih republiških časih, oče je pa veslal. Tako da sem tudi sam malo veslal, poleg tega pa igral še nogomet, rokomet in košarko.
Kako to, da se niste odločili za profesionalno športno pot?
Ravno ko sem začel razmišljati o tem, sem imel hudo prometno nesrečo, ki me je za dalj časa oddaljila od civilnega življenja. To je bilo junija 1990, ko sem bil star 16 let. Vozil sem se z motorjem in me je zbil avto. Kar nekaj časa sem preživel v bolnišnici, potem pa leto in pol na berglah. Kakšnih deset let potem motorja niti pogledal nisem. Ampak se še vedno vozim, ker gre za staro ljubezen.
Po cesti se torej radi vozite z motorjem, po morju pa z jadrnico?
Tako je. Jadrnico imamo že štirideset let v družini in lahko rečem, da sem bil rojen nanjo. Sicer pa na morju ne tekmujem. Jadranje je bolj za dušo kot karkoli drugega.
Ko v Google vpišem vaše ime, se usuje plaz kritik na račun sprejema slovenskih košarkarjev pred enim letom. Kaj se je takrat zgodilo?
Zgodilo se je, kar se je. Toliko o tem, da bom še kdaj vodil kakšen sprejem. (smeh) Je pa to res dolga zgodba, v katero se raje ne bi spuščal. Takrat so me tako neokusno napadli, da sem si rekel, da se v ta tokokrog nesmisla in žalitev ne bom spuščal. Če imajo ljudje potrebo bruhati po nekom, pa naj, ampak odziva z moje strani ne bo. Da o meni govorijo ljudje, ki jih ne poznam, ni nekaj, s čimer bi se ukvarjal ali vlagal energijo v to. Na tem svetu nisem zato, da bi ljudem ugajal.
Preberite tudi: Natalija Verboten izgubila otroka. Kliknite TUKAJ!
Prav, pustiva to in se raje posvetiva nogometu. Ta teden ste prevzeli vlogo komentatorja tekem Prve lige Telekom Slovenije in voditelja oddaje Goool! na Planetu TV.
Dali bomo vse od sebe, da gledalcem zagotovimo neko vzporedno izkušnjo, ker menimo, da se spremljanje športa naj ne bi končalo pri golih prenosih. Prepričani smo, da si tudi liga, kot je naša, ki leta ni uživala medijske pozornosti, zasluži vzporedno oddajo, v kateri bodo gledalci izvedeli tudi nekaj več o igralcih, trenerjih, zgodbah iz ozadja ... Vse to spraviti v gledljiv koncept, ki bo enkrat na teden po eno uro na televiziji, je pa naš profesionalni izziv, ki ga jemljemo zelo resno.
Ukvarjate se tudi s sinhronizacija risank. Glas ste med drugim posodili Drakuli v Hotelu Transilvanija – v kine je pravkar prišel tretji del. Je taka sinhronizacija zahtevna?
Gre za zelo zabaven proces in edini stik, ki ga še imam z igro. Sicer pa imajo Američani zelo specifične zahteve, govor je treba loviti zelo na usta, tako da nas kljub pripravljenemu prevodu potem v studiu čaka še veliko dela. Sinhronizacija je zelo kreativen proces, zato mi je tudi všeč. Ne gre samo za to, da prebereš in odigraš, zelo pomembna pri tem je tudi režiserjeva vloga, ki jo Jernej Kuntner odlično opravlja. Ima res zelo dober občutek za jezik.
S Petrom Polesom še igrata poker?
Občasno se še dobimo, nisva pa zelo vpeta v to. Niti si ne želiva niti nimava časa. Nobeden od naju, kolikor vem, ni imel ambicije za profesionalno ukvarjanje s tem. To je zdaj bolj v domeni domačih zabav.
Kaj od vsega, s čimer se ukvarjate, vam je najljubše?
Vsekakor športno komentatorstvo, v katerem sem se že dovolj dobro izuril in mi tudi veliko vrača. To je moja profesija, ki sem ji posvečen, drugo so pa priboljški.
