horoskop Svet24.si

Horoskop za torek, 17. septembra

meghan 1 Svet24.si

Velikansko zmagoslavje ob izteku porodniške

Ljubezen Svet24.si

Kako prepoznati tisto čisto pravo ljubezen?

Davo Karničar Svet24.si

Umrl je Davo Karničar

020mv Odkrito.si

Natalija Gorščak: TV SLO je kot tanker, ki se ...

ajda sitar Njena.si

Malo ljudi ve, a zgodila se je sanjska poroka ...

nikolina-cvek Njena.si

Po šovu: Divje življenje Nikoline Cvek

»Po 40 letih se počutim kot zmagovalec!«

Sonja Javornik, 21.08.2019 09:00:00

Življenje prinaša včasih lažje, drugič težje preizkušnje, zato se kdaj zdi, da je polno krivic. Prav zato sem tako zelo vesela vseh uspehov, s katerimi se lahko v zadnjem času pohvali Zoran Predin. Po groznem obdobju, ko so ga zaradi napake na tekmi doma skoraj vsi odpisali, se je moral preusmeriti na tuji trg, na nekdanjo Jugoslavijo.

Delite na:
»Po 40 letih se počutim kot zmagovalec!«
Zoran Predin Mario Pavlović

Tam danes pobira sadove svojega truda in kakovostnega dela. Njegov album se prodaja bolje kot Severinin, za knjigo stojijo v vrstah, poleg tega pa so ga – čeprav ni Hrvat! – poklicali iz Zagrebške filharmonije. Takoj zatem pa še iz Srbije in Sarajeva! V Ljubljani verjetno še niso opazili, kaj se dogaja po regiji. Morda bo bolje, ko bo na velika platna prišel film Praslovan …

Po Lovšinu in Kreslinu, s katerima ste že sodelovali, tudi vi pripravljate film. Ampak menda ne gre za običajen dokumentarec, kajne?

Res je, snemamo film z naslovom Praslovan. Slobodan Maksimović je režiser in scenarist. Spomladi sva se začela družiti zaradi te ideje. Všeč mi je bilo, da bo on režiral ta film, saj je oboževalec skupine Lačni Franz. Barbara (Predin, Zoranova žena, op.p.) je delala z njim, odnesla mu je zaboj albumov, meni pa se je zdelo pomembno, da režiser pozna tudi regijo, če lahko tako poimenujem našo nekdanjo državo. Svojo glasbeno zgodovino sem začel sestavljati iz člankov, ki jih je iz časopisov v 80. letih zbirala in izrezovala mama. Barbara mi je pomagala pri urejanju zgodovine v digitaliziranih časih, jaz pa sem potem pravilno zapisal dogodke po desetletjih. Lačni Franz je v resnici zgolj četrtina celotne zgodbe, poleg tega so še tri desetletja drugih stvari. Ko sva zbrala vse podatke, mi je Slobodan rekel, da je tega za celo nadaljevanko. (nasmešek) Potem je on prevzel vajeti, saj je to njegov film. Kmalu je zaokrožil scenarij, ki vsebuje tudi igrane prizore, ne le dokumentarne vsebine. Predstavil se bom »od minusa do plusa«, kar pomeni, da ne bodo zgolj dobre stvari.

Ali boste v igranih prizorih igrali sami sebe?

Tega vam še ne morem izdati, ker je to poslovna skrivnost. Premiero načrtujemo na Sarajevskem filmskem festivalu leta 2020, kar je čez približno leto dni.

Cave Romane, Pula.jpg
To poletje nastopa na prekrasnih prizoriščih; tole je na primer Cave Romane v Pulju.
osebni arhiv

Ali je država primaknila kaj denarja?

Vloga je na Filmskem skladu, čakamo njihovo odločitev. Upam, da nam bodo ugodili, saj je za film veliko zanimanje; povsod, tudi v Srbiji in na Hrvaškem, me v zadnjem letu sprašujejo o tem. Film bo v slovenskem jeziku oziroma tudi v jeziku tistih, ki nastopajo v filmu. Ker bodo podnapisi, ne bo nobenih težav z razumevanjem.

Sicer pa vas naslednje leto čaka še en velik projekt – koncerti z orkestri!

Res je, Zagrebška filharmonija me je izbrala za gosta, zato sem bil junija v Zagrebu na predstavitvi. Za vsakega pevca je to izjemna čast. 6. marca prihodnje leto bom imel v dvorani Vatroslav Lisinski koncert s filharmoniki. To je 120-članska zasedba, s katero se že počasi pripravljamo. Ko so prišle te informacije na dan, so se takoj oglasili še iz Centra Sava v Beogradu in RTV Srbije ter iz Sarajevske filharmonije, saj si tudi oni želijo sodelovanja. Očitno bo prihodnje leto v znamenju sodelovanja z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami.


»Mislim, da anonimni komentariji niso svoboda govora. Naj komentira le tisti, ki se podpiše s polnim imenom, za širjenje zlonamernih laži pa potem tudi kazensko odgovarja.«

So se morda oglasili tudi iz Slovenske filharmonije?

Za zdaj še ne. Morda bomo povabili koga v Zagreb, da nas sliši, in potem naredimo ta projekt še v Sloveniji.

Zanimivo se mi zdi, da boste imeli koncerte z različnimi filharmonijami – najbrž je bolj običajno, da pevec vodi s seboj na turnejo isti orkester … A prav tako ni ravno običajno, da bi kar trije različni orkestri izrazili zanimanje za sodelovanje!

Natanko tako. Zamislili smo si celo, da bi malo pozneje tudi v Moskvi prek društva slovensko-ruskega prijateljstva priredili tak koncert. Ko nastopiš s filharmoniki, stopiš na neko drugo raven. Predstavil bom 16 svojih skladb, ki bodo na tem koncertu sklenjene na drugačen način. Komaj čakam, da se bo to res zgodilo. Vsako drugo noč sanjam o tem … (nasmešek) Naslov koncerta je Častni krog, v hrvaščini torej Počasni krug, saj zmagovalci tečejo častni krog. Po 40 letih se s tem povabilom počutim kot zmagovalec, kar bom sklenil s tem programom.

Že nekaj let radi poudarjate, kako nastopate v vseh mogočih zasedbah – sami s kitaro, v duetu, z zasedbo, no, zdaj celo z orkestrom. Zdaj torej resnično »pokrivate« vse mogoče zasedbe!

Še vedno se nisem lotil narodno-zabavne glasbe. (smeh)

Zakaj pravite, da se šele zdaj počutite kot zmagovalec?

Če takšna ustanova, kot je Zagrebška filharmonija, presodi, da si dovolj zanimiv in kakovosten pevec, je to brez dvoma velika stvar. Poleg tega sem zanje tujec, res pa je, da gradim mostove med narodi, saj sem na neki način povsod doma. To je verjetno skrita želja vsakega kantavtorja – da bi nekega dne slišal svoje pesmi, ki jih zaigra simfonični orkester. Seveda pa bom predstavil le tiste pesmi, ki so smiselne za tako velike zasedbe.

Vam torej to sodelovanje pomeni več kot razne nagrade, ki ste jih prejeli?

V tem primeru je to zato, ker kaj takega še nisem počel, niti nisem imel te priložnosti. To me vznemirja. Nagrade so vedno za preteklo delo, mene pa preteklost ne vznemirja toliko kot sedanjost ali prihodnost.

Kako pa sprejemate kritike? Še posebno tiste od anonimnežev, ki si na spletnih forumih upajo marsikaj ...

Srebrna Pionirja.jpg
Zoran nastopa tudi v duetu Srebrna pionirja.
osebni arhiv

Forumov ne berem, tu in tam le pokukam, da vidim, ali se je kaj spremenilo, vendar hitro ugotovim, da je še vedno vse po starem. K sreči imam ves čas toliko projektov, da nimam časa za take stvari. Mislim pa, da anonimni komentariji niso svoboda govora. Naj komentira le tisti, ki se podpiše s polnim imenom, za širjenje zlonamernih laži pa potem tudi kazensko odgovarja.

Med vašimi uspehi morava omeniti, da imate album, ki se na Hrvaškem prodaja celo bolje kot na primer Severina!

Pred dvema letoma, kmalu po Arsenovi smrti, je Matija (Dedić, op. p.) posnel album Matija svira Arsena, ki je res intimen, lep poklon očetu. Ob izidu je bila moja prva misel, komu bo Gabi (Novak, Arsenova vdova, op. p.) dovolila, da zapoje Arsena. Zelo sem si želel, da bi bil to jaz. Povedal sem, da bi rad to naredil v gipsy swingu, a se je pojavil dvom, kako bo to zvenelo. Celo Barbara je zmajevala z glavo, vendar sem bil trmast in posnel, kot sem si zamislil. Že po prvih vajah je Barbara začela spreminjati mnenje, ko je bil album končan in sem ga prinesel domov, pa je priznala, da ni verjela, da bo tako dober. Tudi Matija je bil presrečen, ko je poslušal album, enako Gabi. Croatia Records se je dogovorila s PGP-RTS, da so hkrati izdali album Zoran pjeva Arsena oziroma Zoran peva Arsena. Po Bajagi in Čoliću sem tako tretji avtor, pri katerem sta sodelovali obe hiši. Medtem je Croatia Records ustanovila založbo v Makedoniji, zato se je povezala celotna regija. Pred kratkim sem izvedel, da je to najbolj prodajan album na Hrvaškem, kar pomeni, da sem prehitel Severino, Parni valjak, Crveno jabuko ... Zdaj so na vrsti veliki koncerti na prekrasnih prizoriščih, kot sta Cave Romane v Pulju in Tvrdjava Sv. Mihovila v Šibeniku. Ta projekt ni zanimiv le za regijo, ampak za vsa velika evropska mesta, kjer živi dovolj Balkancev. Že lani smo z Lačnim Franzem gostovali na Švedskem in v Pragi, zdaj pa imamo povabila za Zoran pjeva Arsena tudi iz Kanade, Amerike in Avstralije.

To pomeni, da boste potovali?

Res je.

Ali se še vedno veselite potovanj?

Še vedno. Pravkar sva z menedžerjem Igorjem Polakom, ki je obenem moj kitarist, končala turnejo. Najin duet sem poimenoval Srebrna pionirja, zaradi barve najinih las. Kot kantavtorja nastopava ob predstavitvah knjige. Letošnje leto je polno posebnih uspehov. Hrvaška založba Fraktura je namreč februarja izdala mojo knjigo z naslovom Dno nima dna, v hrvaškem prevodu Glavom kroz zid. Založba je zakupila gledališko dvorano in prodajala vstopnice za predstavitev knjige. Dvorana je bila nabito polna, ljudje so sedeli celo po stopnicah. Vstopnica je bila kupon za nakup knjige, ki sem jih na koncu podpisoval uro in pol, vrsta pa je bila kot na športnem dogodku. Ta nov pristop trženja knjige je zbudil veliko pozornosti, založba pa se je dogovorila z vsemi knjigarnami na Hrvaškem, da bodo na dan, ko izide knjiga, izpraznili svoje izložbe in dali vanje le to knjigo. Ko ljudje vidijo le eno knjigo v številnih izvodih v izložbi, si to zapomnijo, zato so začela deževati vabila za predstavitev knjige. Povedal sem, da bi to rad povezal s kantavtorskim nastopom. Če je bila predstavitev knjige v knjižnici, sem imel takoj za tem nastop v glasbenem klubu. Gostoval sem po vsej Slavoniji, v Dubrovniku, Omišu, Zadru, Poreču … V juliju sva imela turnejo sedem zaporednih dni v sedmih mestih, prevozila pa sva 1912 kilometrov.

Vas potovanja še veselijo ali jih z leti težje prenašate?

S tem nimam težav, ker se rad vozim. Ne vozim sam, ker se mi zdi to preveč naporno – s šoferjem Branetom sva skupaj že 25 let in sva že uigrana ekipa.

Objavljeno v reviji Vklop/Stop spored št. 32, 8. 8. 2019