Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

skrito-v-raju Njena.si

Edvard Steiner: srčen človek ali velik ...

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Ples je tako pomembem kot matematika

Marjana Vovk, 13.10.2019 18:00:00

Da ima ples dobre učinke tako na telo kot na dušo, ni nič novega. Sploh naj bi bil zelo pomemben v razvoju otroka. Ples namreč ne spodbuja le fizične aktivnosti in izboljšuje gibljivosti, ampak ima tudi številne psihične koristi, od oblikovanja identitete do učenja spoštovanja in spodbujanja sočutja. Dobrobit plesa vse bolj spoznavajo tudi na osnovnih in srednjih šolah po vsem svetu.

Delite na:
Ples je tako pomembem kot matematika
otroci plešejo Dreamstime

Ples je fizično izražanje občutkov, idej in odnosov preko gibanja in ritma. Vtkan je v vse kulture sveta, vsa zgodovinska obdobja in pokriva vse možne forme družbenih obredov. Ples je del pulza človeštva.

Že majhni otroci imajo ples v svojih genih in spontano migajo ob raznih zvokih in pesmih ter se zelo radi izražajo prav s plesom in gibi. Leta 2015 sta profesorici Charlotte Svendler Nielsen in Stephanie Burridge objavili obsežno študijo o plesnem izobraževanju po vsem svetu (Dance Education around the World: Perspectives on Dance, Young People and Change) in v njej zapisali: »Ples ima moč, da spremeni življenja mladih ljudi. Je sila, ki oblikuje identiteto, utrjuje kulturo in raziskuje dediščino v tem sodobnem svetu brez mej.«

Ples spodbuja sodelovanje, spoštovanje in sočutje, prinese nasmeh na obraz in sprošča napetosti - vse to je pri otrocih, ki se v šolah (in doma) soočajo z vse bolj natrpanimi urniki, goro snovi, osamljenostjo in tudi vrstniškim nasiljem, zelo pomembno. S plesom tudi odkrivamo svoje telo, se zavedamo sebe in okolja, hkrati pa razvijamo intelektualno, čustveno, domišljijsko, socialno in ustvarjalno plat. Ples torej vpliva na telesni, gibalni, umski, čustveni, duhovni in socialni razvoj posameznika in zadovoljuje štiri osnovne otrokove potrebe: po ljubezni oziroma sprejetosti in pripadnosti, po moči, po svobodi in po zabavi.


Ples v šole
Zato je ples marsikje že postal obvezen šolski predmet ali vsaj del športne vzgoje. Tudi pri nas je omenjen v Učnem načrtu za športno vzgojo in Ciljih šolske športne vzgoje, ki ples obravnavata enakopravno in enakovredno drugim športnim panogam.

V Ameriki so učitelji, kjer so v urnike uvedli ples, opazili, da učenci od takrat bolje sodelujejo, kažejo večje spoštovanje do drugih, si med seboj raje pomagajo, bolje sprejemajo druge in drugačne, so manj problematični, izboljšal pa se je tudi njihov učni uspeh.

Saj je že dolgo potrjeno: fizična aktivnost pozitivno vpliva na spomin, koncentracijo in obnašanje. A ples je kljub temu v šolah večinoma še vedno zapostavljen in obravnavan kot »drugorazredna« dejavnost. Angleški pisatelj, predavatelj in vladni svetovalec za področje umetnosti (kamor spada tudi ples) sir Ken Robinson pa trdi, da je ples v šolah tako zelo pomemben, da bi lahko bil eden od glavnih predmetov, in bi zato moral dobiti enak status kot matematika, znanost in jeziki.

»Ples je v izobraževanju tako pomemben kot matematika! Nič nimam proti matematiki - je nepogrešljiv del velike kreativne avanture človeškega uma. Ampak ta je tudi intimno povezan z dinamiko plesa. Enakost plesa in matematike zato zagovarjam v luči celostnega razvoja otroka. Govorim o enakem pomenu plesa, drugih umetnosti, jezikov, matematike, znanosti in humanistike v splošni izobrazbi vsakega otroka.«

Azra Selimanović, plesna učiteljica, ki poučuje od najmlajših do starejših otrok in vodi svoj plesni center, v prvi vrsti namenjen otrokom in mladostnikom:

»O dobrobiti plesa za otroke so napisani številni članki in podana strokovna mnenja in vsi so si enotni, da ples deluje pozitivno tako na otroke kot na odrasle. Na podlagi mojih izkušenj ples osrečuje in deluje kot neke vrste meditacija, mogoče celo kot terapija. Ljudje med plesno vajo odmislijo težave, se odklopijo od vsakdanjega stresa in so preprosto v trenutku. In to naj bi bilo bistvo vsega: uživati v trenutku, tukaj in zdaj. 

ples-azra.jpg
Azra Selimanović
Mediaspeed

Ples otroke povezuje, saj je ekipna dejavnost. Nauči jih sodelovanja, spoštovanja, prilagajanja in potrpežljivosti. Vpliva na njihovo samozavest in samopodobo, saj se naučijo nastopanja, kako se soočiti s stresom pred javnim nastopanjem in kako sprejeti samega sebe in svoje zmožnosti, predvsem kako spustiti pričakovanja do samega sebe in se imeti rad takega, kot si. Popravi jim fizično držo, ki močno vpliva na to, kakšen vtis dajejo navzven. Postanejo odločnejši in bolj sproščeni. Da o plesu kot fizični aktivnosti ne govorim. Zajema prav vso vadbo, ki pozitivno vpliva na razvoj otroka. Krepi telo in um. 


Ples združuje podobno misleče, tako otroke kot starše. Nekako zagotavlja zdravo okolje, kjer se najdejo tisti, ki čas raje preživijo v plesni dvorani ob poslušanju glasbe kot pred mobilnimi napravami. Poleg tega ohranja večnega otroka v nas in nas ohranja vitalne, mladostne.
Menim, da bi bil ples kot vadba v rednem učnem programu izjemno dobrodošel, saj bi se otroci za nekaj uric na teden sprostili ter se prepustili glasbi in uživali.«

 Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 39, 20.9.2019