GJtPNFnW4AAxeMl Svet24.si

Hud potres prizadel okolico Vidma; tla so se ...

433132554_2134136413613298_5685619191041566114_n Svet24.si

Policija prekinila iskanje male Danke v Banjskem ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

Tako bo potekal sončni mrk, ki je marsikoga prestrašil do kosti Odkrito.si

8. april, 2024 - Mrk, ki prinaša katastrofo?!

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Pisanje čutim kot poslanstvo

Sonja Javornik, 12.09.2019 14:00:00

Šele 26-letna Lara Paukovič je pred dnevi izdala svoj drugi roman Malomeščani, ki ga boste hitro prebrali, tako da je nadvse primeren tudi za na plažo. Mlada pisateljica je tudi naša novinarska kolegica. Še pred nedavnim smo jo lahko brali v reviji Zvezde, zdaj pa sodeluje s političnim tednikom, kar je še en dokaz njene odprtosti za zelo različne stvari. Tudi zato je Lara vredna vse pozornosti.

Delite na:
Pisanje čutim kot poslanstvo
Lara Paukovič foto Manca Kocjancic

Kako vam uspe kljub rednemu pisanju novinarskih prispevkov napisati še roman? Oziroma dva?

Kjer je volja, tam je pot. (smeh) Pisanje čutim kot poslanstvo, nekaj, kar moram početi, novinarstvo pa je moja služba, tako da si, če dobim idejo, ki bi jo rada razvijala v knjigi, čas že organiziram tako, da ga dovolj ostane tudi za pisanje leposlovja. Na ta račun sicer potem včasih zanemarjam hobije, bližnje in drugo ali pišem v poznih nočnih urah, a se mi v zadnjem času vseeno zdi, da sem našla neko zlato sredino.


Imate torej raje pisanje daljših tekstov, fikcije, ali uživate v vsakem pisanju?

Uživam tudi v novinarskem delu in sem zelo hvaležna, da imam možnost, da to počnem, a moja prva ljubezen bo vedno pisanje fikcije. 

Prvenec Poletje v gostilni je pritegnil precej pozornosti. Vas je morda to kaj presenetilo?

Seveda me je, konec koncev sem bila pred izdajo te knjige v literarnih krogih z izjemo nekaj objav v revijah popolnoma neznano ime. Je pa to velika zasluga založbe Beletrina, ki je takrat poskrbela za res dobro promocijo.

lara paukovic-foto Manca Kocjancic.jpg
Lara Paukovič
foto Manca Kocjancic

Lara pravi, da se v prostem času najraje druži z bližnjimi ali potuje - tam gotovo dobi tudi navdih za svoje zgodbe.


Verjetno so bili dobri odzivi na prvenec razlog, da ste se tako hitro lotili drugega romana?

Prvenec je res dobil veliko medijske pozornosti, vendar pa tudi negativne kritike, ki bi me lahko pri pisanju drugega romana kvečjemu ovirale. Veliko ljudi mi je tudi svetovalo, naj si za drugo knjigo vzamem več časa, ker je še pomembnejša kot prva. Vseeno sem se znašla v navdiha polnem obdobju in mi jo je uspelo končati veliko prej, kot sem pričakovala. Kako bo z naslednjo, pa ne morem napovedati, ne glede na odzive, ki jih bo dobil ta roman - mogoče bo čez dve leti, mogoče pet ... (smeh)


V novi knjigi opisujete površnost odnosov v današnjem času. Tega je veliko, kajne?

Ja, res je. Ravno pred kratkim sem v MGL gledala odlično predstavo Izkoristi in zavrzi me, ki se, kot pove že naslov, ukvarja s podobno temo. In konec koncev sem že v Poletju v gostilni malo nakazala na praznost in nestanovitnost sodobnih odnosov skozi zvezo glavne junakinje Nastje in Tomaža, ki sta se sicer za razliko od Anje v Malomeščanih v tak »ohlapen« odnos spustila sporazumno. A bolj ko razmišljam o tem, bolj se mi zdi, da so odnosi površni, če na to pristanemo. Če so že na začetku vse karte položene na mizo, težje pride do razmerja, kakršno je Anjino in Bojanovo, kjer bralcu hitro postane jasno, da Bojan Anjo izkorišča za lastno zabavo. Ampak kaj, ko se nam nekako zdi, da v ljubezni, vsaj na začetku, od druge osebe ni dobro zahtevati preveč ... pa je to pravzaprav nujno, če hočemo, da se postavijo neke meje. 


Še nedavno ste sodelovali z revijo Zvezde, v kateri ste pisali o znanih. Ste morda po kakšnem resničnem domačem zvezdniku oblikovali lik Bojana?

Bojan gotovo ima lastnosti nekaterih ljudi, ki sem jih spoznala na različnih področjih svojega dela, tako v estradnih kot v umetniških vodah, za to, ali se bo v njem prepoznal kak zvezdnik ali »zvezdnik«, pa ne odgovarjam. (smeh)

lara4-MK.jpg
Lara Paukovič
foto Manca Kocjancic

Novinarstvo je njena služba, pisanje pa poslanstvo, pravi mlada pisateljica.


Zdaj ste tudi sami vse bolj prepoznavni - kakšne prednosti in kakšne slabosti ima to?

Nimam se za prepoznavno, sploh ker zaradi novinarskega dela vem, kolikšno pozornost javnosti dobivajo tako imenovani znani Slovenci. V primerjavi s tem je moja prepoznavnost zanemarljiva, v vsakem primeru pa se ne obremenjujem preveč s tem. Vsakdo si želi, da njegovo delo doseže čimveč ljudi, tako da si, ko se ti to začne dogajati, seveda zadovoljen, po drugi strani pa s sabo prinese to, da si ljudje začnejo naenkrat misliti, da so upravičeni do komentiranja tega, kar počneš - in ti komentarji so lahko zelo nizkotni. Ampak to pač moraš vzeti v zakup, če želiš s svetom deliti svoje pisanje.

Imate vi kaj več sreče v ljubezni kot vaša junakinja Anja?

Hm. (smeh) Za mano je tako karierno kot osebno precej turbulentno leto, tako da priznam, da se nisem preveč ukvarjala s tem. Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost ... sem pa mnenja, da igra sreča zelo majhno vlogo v ljubezenskih razmerjih, predvsem je treba za trdne odnose delati. 

Kaj počnete, kadar ne pišete?

Trudim se, da čim več časa preživim s prijatelji in družino, če se le da, vsaj dvakrat na leto odpotujem kam v tujino, sicer pa se rada odpravim v gledališče, na kakšno razstavo, pogledam dober film in seveda berem. Kultura, skratka. (smeh)

 Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 36, 30. 8. 2019