GJtPNFnW4AAxeMl Svet24.si

Hud potres prizadel okolico Vidma; tla so se ...

433132554_2134136413613298_5685619191041566114_n Svet24.si

Policija prekinila iskanje male Danke v Banjskem ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija portugalska ronaldo 3 Ekipa24.si

Jaaaa!!! Norišnica v Stožicah, Slovenija na ...

skrito-v-raju Njena.si

Edvard Steiner: srčen človek ali velik ...

peter prevc Ekipa24.si

Največji hit! Pojavil se je posnetek enega od ...

Pariška žena

M. V., Vklop, 24.06.2019 20:00:00

Roman o ljubezni med pisateljem Ernestom Hemingwayem in njegovo prvo ženo Hadley

Delite na:
Pariška žena
Ernest Hemingway, Hadley in njun sin Bumby Wikipedia

»Želel sem si, da bi umrl, preden sem ljubil katero drugo,« je v biografiji Pariz – premični praznik (A Moveable Feast, 1964) o svoji prvi ženi zapisal sloviti Ernest Hemingway (1899–1961). Prav ta poved je pisateljico Paulo McLain spodbudila, da se je poglobila v zgodbo Hadley Richardson (1891–1979) in jo v obliki romana predstavila svetu.

»Ta poved in opis njunega zakona, tako žalosten in poln obžalovanja, sta me spodbudila, da sem se lotila pisanja romana Pariška žena,« pravi Paula McLain, ki je pred pisanjem prebrala vse Hadleyjine in Hemingwayeve biografije, njegove knjige in številna pisma, ki sta si jih napisala s Hadley. »Moj roman pripoveduje o njuni divje romantični in na koncu tragični ljubezenski zgodbi z njenega zornega kota. Vsi zgodovinarji se strinjajo, da je od vseh štirih Hemingwayevih žena in številnih ljubic prav ona tista, ki jo njuno poznanstvo spremeni na bolje. Ob njem je zacvetela. Ernest jo je prevzel s svojo živostjo in intenzivnostjo. Predstavljal ji je življenje in tega si je zelo želela.«

Brezpogojna ljubezen

Pariška žena ponuja zanimivo ljubezensko zgodbo, ki se je resnično zgodila, njena osrednja junakinja pa je Hadley, ki jo spoznamo leta 1920 kot tiho in osamljeno 28-letnico, pianistko, ki je obupala nad ljubeznijo in srečo. Nato pa spozna osem let mlajšega Ernesta Hemingwaya, ki je nad njo popolnoma prevzet, in njen svet se obrne na glavo. Po viharnem obdobju dvorjenja in poroki sta se preselila v Pariz, kjer sta v živahni in muhasti skupini – legendarni »izgubljeni generaciji«, v katero sodijo Gertrude Stein, Ezra Pound in F. Scott Fitzgerald – postala izjemen par, vzor vsem. On je bil mlad obetaven pisec, ona brezmejno predana, ljubeča in razumevajoča žena, ki ga podpira pri vsem. »Verjela je, da sta ekipa,« pravi McLainova. Sebe in svoje življenje je podredila svojemu možu, saj je verjela, da se v njem skriva genij, da mu je namenjeno postati pisateljska veličina. To se je pozneje tudi uresničilo, a ne z njo ob njegovi strani. Med njiju je, kako klišejsko, posegla druga ženska (čeprav se je Ernest zavedal, da je bil on tisti, ki je vse uničil). Aprila 1926 sta se Ernest in Hadley ločila, leto pozneje pa je že bil poročen s Paulino Pfeiffer. Njun zakon je trajal 13 let, nato je bil pet let poročen z Martho Gellhorn (ena najboljših vojnih dopisnic 20. stoletja; lani je McLainova napisala roman tudi o njej – Love and Ruin), potem pa do smrti z Mary Welsh. »Ampak mislim, da je Hadley ljubil do konca življenja in da je zanj ostala popolna ženska. Brez njenega vpliva Ernest nikoli ne bi postal pisatelj, kot ga poznamo danes,« je prepričana McLainova.

pariska2.jpg
Pariška žena
Avrora AS

Pisatelj in Pariz

Roman ni le zgodba o ljubezni, ampak tudi zgodba o »rojevanju« znanega pisatelja, ki je v teh petih letih, ko je bil poročen s Hadley, ravno iskal in oblikoval svoj izrazni slog, stremel k prelivanju svoje duše na papir, si prizadeval za prvi veliki preboj, ob tem pa se družil z mladimi umetniki in pohajkoval po Parizu. Knjiga tako predstavlja tudi slavni Pariz, mesto boemov in neskončnih zabav, oziroma njegov nemirni umetniški duh svobode 20. let prejšnjega stoletja, ki ga popotniki v njem še danes iščejo. Pisateljica upa, da je ta boemski Pariz dovolj dobro opisala, da bo knjiga bralce popeljala v takratni čas in živahno dogajanje, ter da je zajela dovolj Ernestovega razmišljanja in občutenja (vključila je še poglavja z njegovega zornega kota), da bodo bralci naklonjeni tudi njemu. »Zagotovo se bodo spraševali, kako je lahko prevaral Hadley, in upam, da bodo to delno razumeli. Bil je neverjetno zapletena oseba, ampak jaz sem do njega začutila sočutje. Upam, da ga bodo tudi bralci, in res upam, da bo knjiga spodbudila zanimanje tako zanj kot za Hadley. Bralci se bodo zagotovo poistovetili z njo. Bila je preprosta, a hkrati neverjetna ženska!«

pariska3.jpg
Pisateljica Paula McLain
Profimedia

Objavljeno v reviji Vklop št. 24, 13. 6. 2019.