IMG_2029 Odkrito.si

Nominacija je bila velika nagrada za njeno delo

horoskop_napoved Svet24.si

Horoskop za petek, 23. avgusta

sladoled uvodna Svet24.si

Za vsak astrološki znak drugačna ohladitev

reševanje jamarja Svet24.si

FOTO: Padajoče kamenje jamarju prebilo čelado, ...

rakun v avtomatu Svet24.si

FOTO: Nekdo je ropal avtomat za prigrizke, ...

nikolina4 Njena.si

Vse za dober šov: Nikolina pretentala družino in...

fatalni 7 Njena.si

Jan Plestenjak sporočil žalostno novico

Ognjena zgodovina Notre-Dame

Karmen Klinc, 27.07.2019 20:00:00

Po bolečem požaru notredamske katedrale v Parizu vam predstavljamo notredamsko katedralo v Reimsu, ki je leta 1914 ravno tako nesrečno zgorela.

Delite na:
Ognjena zgodovina Notre-Dame
Katedrala Notre Dame v Reimsu Profimedia

Bili smo priča žalostnemu dogodku, ko je zaradi napake pri obnovitvenih delih izbruhnil požar v katedrali Notre-Dame v Parizu. To pa ni edina gotska katedrala v Franciji, ki je bila zgrajena na tak način. Po svetu obstajajo številne gotske katedrale, najbližja pa ji je prav gotovo ravno tako zelo slavna katedrala Notre-Dame v Reimsu, kjer so bili kronani francoski kralji. Zaradi dogodka v preteklih dneh bi lahko rekli celo, da si s pariško delita podobno zgodovino, saj je katedrala v Reimsu pogorela leta 1914, ko je divjala prva svetovna vojna. Ta veličastna lepotica je videla princese, kralje, kraljice, otroke in vojake, ki so hodili skozi njena vrata, da bi občudovali njeno lepoto. Na žalost pa nikoli več ne bo enaka. Njene stene še danes pričajo o dogodkih v mestu, kjer stoji, in spremembah, ki so se dogajale skozi zgodovino. Tako za Notre-Dame v Reimsu kot za tisto v Parizu pa lahko le upamo, da se bo človeštvo učilo iz preteklih napak.  

10
Pogled na vzhodni del katedrale
Profimedia

Sto let je trajalo, da je Notre-Dame iz Reimsa zablestela v vsej svoji lepoti. Graditi so jo začeli v 13. stoletju, natančneje leta 1211. Še nadaljnjih sto let pa so na pročelje fasade dodajali francoske kralje, s čimer so opozarjali na to, da je bilo v notranjosti katedrale kronanih vsaj 25 francoskih kraljev. In zakaj je na tem mestu sploh nastala katedrala? Ker je bil na božični dan okoli leta 496 tukaj krščen kralj Frankov Klodvik. Krstil ga je škof Remigij in še danes v bližini cerkve stoji kip, ki ta krst ponazarja. Ko se je Klodvik iz poganstva spreobrnil v kristjana, je bil uradno kronan za kralja Frankov, ki so s kronanjem postali Francozi. To pomeni, da je Klodvik postal prvi kralj Francije, in od tistega trenutka se je pričela pisati francoska zgodovina. Legenda pravi, da je beli golob priletel iz nebes in dostavil vialo svetega olja, s katerim je bil Klodvik kronan za kralja. S tem oljem naj bi nato kronali vsakega kralja do Karla desetega, leta 1824.

6
Kip, ki ponazarja krst kralja Klodvika, prvega francoskega kralja. Na kraju dogodka so leta 1211 začeli graditi katedralo.
Profimedia

Uničenje med vojno

Skozi zgodovino je katedrala v Reimsu preživela veliko sprememb v svetu, a nobena je ni tako močno prizadela kot prva svetovna vojna. Med vojno je bila že tako večkrat oskrunjena. Med letoma 1814 in 1918, ko je Nemčija neusmiljeno napadala Francijo, je bilo z obličja zemlje izbrisanega kar 80 odstotkov mesta Reims. Ker je nasprotnik hotel Francijo spraviti na kolena in ker je frontna linija potekala tik pred Reimsom, je seveda katedrala postala največja tarča.

1
19. september 1914 je bil usoden za katedralo v Reimsu. Nemška vojska je nanjo namreč spustila kar 300 bomb.
Profimedia

Prebivalstvo se je trudilo z vso močjo, da bi katedralo zaščitilo. Z vrečkami peska so zaščitili nižje kipe, a so bile vseeno številne čudovite zgodovinske umetnine uničene. Nemci so med vojno nad katedralo spustili več kot 300 bomb, kar je med požarom stopilo železno streho in uničilo vse, kar je bilo v katedrali lesenega.

7
Prebivalci Reimsa so se trudili, da bi sveti prostor čim bolj zaščitili, a je bil žal zaradi ognjenih plamenov velik del umetnin in zgradbe same uničen.
Profimedia

Nov začetek

Nekaj let pozneje so se prebivalci vrnili v mesto in katedralo začeli obnavljati. A kmalu so se pojavile težave zaradi pomanjkanja denarja. Je katedralo res treba obnoviti ali naj ruševine služijo kot opomnik za izgubljeno? K sreči je na pomoč priskočila Rockefellerjeva fundacija in podarila denar za obnovitev katedrale. Tako se je pričela rekonstrukcija. Veliko preživelih cerkvenih kipov je bilo odpeljanih v muzej Palace de Tau, izvirnike v katedrali Reims pa so nadomestile kopije.

11
Povojni ostanki katedrale. Pogled iz notranjosti.
Profimedia

Nekatere od slavnih steklenih oken iz Notre-Dame de Reims so prihranile družine izdelovalcev stekla, ki so že med vojno nekaj oken odstranile in jih skrbno ločile, da so jih lahko po kosih skrili in zaščitili pred bombardiranjem. Proizvajalci stekla iz 12. generacije so nato pomagali namestiti prvotno steklo v novo obnovljeno katedralo in z replikami zamenjali okna, ki so bila nepopravljivo uničena.

Eno izmed redkih ohranjenih oken, Severna rozeta, iz 13. stoletja, nad cerkvenimi orglami, prikazuje dvanajst prizorov Adama in Eve ter padec človeka iz Božje milosti. Čudežno je to »okno ustvarjanja« uspelo skozi napade prve svetovne vojne »preživeti«, medtem ko je njegovo sestrsko okno na južni strani, ki prikazuje lepoto krščanstva, med vojno eksplodiralo. Žal zato na tem mestu danes vidimo le njegovo kopijo.
Potem ko je prva svetovna vojna povzročila največje opustošenje mesta v zgodovini, pa je bil Reims med drugo svetovno vojno zopet prizadet. A katedrala Notre-Dame v Reimsu je veličastno krasila mesto in na srečo v tem obdobju utrpela veliko manj škode. 

Zanimivosti
Katedrala v Reimsu je druga katedrala – po Chartresu – z največjim številom kipov in kipcev. Kipi na vrhu katedrale v Reimsu tehtajo približno štiri tone in so visoki štiri metre. Številne glave kipov žal manjkajo. V času francoske revolucije so revolucionarji odrezali glave, kar so kasneje začeli prakticirati tudi na pravih ljudeh. Cerkev in krona sta bili neposredno povezani, zato so revolucionarji na kipih uresničevali svoje frustracije.

4
Rozeta na zahodni strani nad glavnim vhodom v katedralo. Pod rozeto so vitraži s podobami kraljev.
Profimedia

Ikona Reimsa je nasmejan angel, ki zraven stoječi Mariji oznanja veselo novico, da bo rodila sina Jezusa. Angel stoji na severnem portalu zahodnega pročelja. Med prvo svetovno vojno mu je odpadla glava. Ko je bila glava ponovno pritrjena nazaj, je bil to presrečen dogodek, saj je za mesto to simboliziralo, da si je končno opomoglo od prve svetovne vojne. 

3
Nasmejani angel, ki Devici Mariji naznanja, da bo rodila sina Jezusa.
Profimedia

Pred prvo svetovno vojno so bile ulice Reimsa ozke in težko prehodne, saj je mesto skozi stoletja zraslo, se krčilo, ko so se pojavile bolezni ali vojna, in se znova povečalo, ko ga je prevzelo življenje. Po prvi svetovni vojni je bil John Ford iz New Yorka zadolžen za pripravo novega načrta mesta, ki je vključeval širše ulice, vrtove in bolj organizirano ureditev. Državljane so spodbujali k ponovni gradnji in jim dali svobodo, da izberejo, v kakšnem slogu želijo zgraditi svoje domove. 

V letu 2011 je Notre-Dame iz Reimsa dobila šest novih vitražev, ki jih je ustvaril nemški umetnik Imi Knoebel. V vitražih je ohranil barve, ki so bile najdene po vsej katedrali, oblikoval pa jih je v modernem slogu. 

12
Vitraži v modernem slogu, ki jih je leta 2011 ustvaril nemški umetnik Imi Knoebel.
Profimedia

Vsako leto od maja do septembra in na vmesne praznike mesto Reims pripravi spektakularne svetlobne efekte na katedrali, ki jih spremlja tudi glasba. To ni navadna svetlobna oddaja, temveč pravo umetniško delo. Svetlobna projekcija, ki traja približno dvajset minut, prikazuje, kako naj bi bila katedrala zgrajena in kako se je skozi zgodovino spreminjala v vsej svoji veličastnosti.   

5
Vsako leto mesto Reims pripravi spektakularno svetlobno projekcijo ob glasbi, ki jo obiskovalci lahko občudujejo med majem in septembrom.
Profimedia

Katedrala je danes zaščitena pod Unescovo svetovno dediščino kot ena izmed najpomembnejših in najznamenitejših evropskih gotskih struktur.


Objavljeno v reviji Dom2/Moje lepo stanovanje št. 3, 29. 4. 2019