Nova Islandka na sceni
Igralka Hera Hilmar bo malce pred koncem leta praznovala 30. rojstni dan. Tega si bo zagotovo še posebej zapomnila, ne le zaradi okrogle številke, ampak zato, ker se ji nasmiha svetla igralska prihodnost. Hollywoodsko slavo ji namreč utegne prinesti glavna vloga v domišljijski pustolovščini Smrtonosni stroji (Mortal Engines).
Smrtonosni stroji je priredba knjižne uspešnice pisatelja Philipa Reeveja, ki sta jo na platno prenesla režiser Christian Rivers ter producent in soscenarist Peter Jackson. Dogaja se v prihodnosti, ko so Zemljo opustošile vojne, preživela mesta pa se na kolesih premikajo po planetu ter požirajo manjša naselja. V tem svetu se za pravico bojuje mlada odpadnica Hester, ki jo s Tomom, ki se je po nesreči znašel na njeni poti, vržejo iz mesta na Zemljo. Hester igra Islandka Hera Hilmar, ki se je izkazala že v seriji Da Vincijevi demoni.
Kaj vas je prepričalo, da ste postali del Smrtonosnih strojev?
Možnost igranja tako čudovitega lika, kot je Hester. Uči nekaj res pomembnega: da lepota ni brez napak. Da se lahko pokaže in je cenjena takšna, kot je: pisana, ostra, raztresena, dela napake, jezna in žalostna, a hkrati mehka, natančna, pametna, naredi pravo stvar v pravem trenutku, je lepa, ljubeča … Je večdimenzionalna, kot smo vsi, na koncu pa jo določijo njen značaj in dejanja, ne videz.
Hester je močan in zapleten lik. Od kod njena moč?
Iz njene večplastnosti. Verjamem, da če si lahko to, kar si, si močnejši. Če skušate biti ves čas brez napak, popolni in enodimenzionalni, ne sprejemate svojih šibkosti, zato niste tako močni. Kako naj bomo močni, če ne smemo biti šibki?
Ko spozna Toma, drugega nosilca zgodbe, trčita, počasi pa se zid med njima začne podirati.
Hester ima res visok zid okoli sebe. Preprosto tudi nima časa za nikogar. Morate vedeti, da Hester od otroštva ni bila v stiku z ljudmi in ne ve, kako se obnašati do drugih, zato ji je v njegovi bližini zelo neprijetno. On pa ne razume, zakaj ni bolj zgovorna in mu ne pomaga. Stvari se spremenijo, ko ugotovita, da na svetu obstajajo stvari, za katere nista vedela. Prisiljena sta sodelovati.
Snemali ste na Novi Zelandiji?
Ja, pol leta smo preživeli tam, noro je bilo! Včasih sem se počutila, kot da sem v zabaviščnem parku Smrtonosni stroji, ker so bila prizorišča snemanja tako orjaška in podrobna. Verjetno mislite, da smo bili večino časa v »zeleni sobi«, ampak ne, imeli smo okoli 122 prizorišč!
Hester ima poseben odnos s Shrikom, pol človekom, pol robotom, ki jo je vzgojil.
Ta odnos mi seže do srca, saj je to zgodba o očetu in hčerki, hkrati pa raziskuje, kaj pomeni biti človek, kaj pomeni ljubiti in razumeti druge ter kako si lahko človeški brez duše. Osupljivo! Kako se lahko povežeš z nekom, ki komunicira povsem drugače? Kakšen je vajin jezik?
Kako ste se pripravili na te prizore?
Skušala sem razmišljati zunaj okvirjev in se postaviti v čevlje ljudi, ki drugače govorijo, razmišljajo in se obnašajo. Morala sva razviti skupni jezik, drugače gledati na stvari ter biti včasih bolj jasna in dobesedna v stavkih, namesto da namiguješ in pojasnjuješ.
V filmu je veliko akcije. Je bilo snemanje fizično naporno?
Kar težko je bilo, ker sem morala početi toliko stvari: plezati po zidovih, se bojevati, teči s poškodbami … Ampak rada sem aktivna in prepotena. To mi požene kri po žilah.
Odraščali ste na majhni Islandiji in sanjali o igralstvu ... Ste si kdaj mislili, da boste igrali v takšnem filmu?
Predstavljala sem si marsikaj, kaj takega pa ne. Če sem iskrena, se sploh nisem zavedala mogočnosti tega projekta, dokler nisem prišla na prizorišče. Takrat sem si rekla: »Dobro, sama si to hotela, zdaj pa se moraš izkazati!« Ko sem kot deklica gledala Gospodarja prstanov, si niti v sanjah nisem predstavljala, da bom nekoč s Petrom Jacksonom snemala film na drugem koncu sveta. Še zdaj težko verjamem.
