Nino Ošlak: »Mislim, da ni formule za hit«
Pogovor s pevcem iz revije ★★★ NOVA ★★★, ki vas morda še čaka pri prodajalcu, zagotovo pa na spletu.
Vsestransko nadarjeni umetnik Nino Ošlak je v svet glasbe resneje vstopil ob koncu gimnazije, ko je izdal svojo prvo videzgodbo za pesem Mi amor. Lani je praznoval deseto obletnico glasbene kariere, pred kratkim pa je dopolnil 30 let in tako začel pisati nov, nepopisan list življenja.
Pred kratkim ste dopolnili 30 let. Če se ozreva nazaj, kateri so bili najprelomnejši trenutki?
Veliko jih je bilo, gotovo pa eden od večjih ob koncu glasbene gimnazije, ko sem se resno odločil graditi pevsko kariero in hkrati študirati na Akademiji za glasbo. Pa tudi ob koncu magistrskega študija, ko sem res dobil potrditev, da je glasba tista prva ljubezen, ki me osrečuje. Seveda pa ima v glasbenem smislu tudi vsak izmed mojih treh samostojnih albumov neko težo, pomen.
Kaj pa, kar se tiče glasbene ustvarjalnosti? Pred desetimi leti, ko ste se začeli vzpenjati po glasbenih odrih, verjetno še niste ustvarjali pesmi, ali pač?
Prvih poskusnih, demo posnetkov nisem delal sam, nato pa sem si hitro »izboril« to pozicijo in takratno ekipo prepričal z avtorskimi skladbami. Zdaj, ko gledam nazaj, bi seveda kakšno besedilo naredil drugače, v glasbenem smislu bi tudi kaj spremenil, a vem, da je prav, da je bilo tako. Glasba je vedno odraz časa, v katerem živimo, pa tudi odraža stanje umetnika. Bil sem navihan in razigran najstnik. (smeh)
Ko že govoriva o skladbah ... Kaj je potrebno, da za neko pesem lahko rečemo, da je vrhunska oziroma, da je/bo uspešnica?!
Glasba je zelo subjektivna zadeva. Seveda tehnično in strokovno gledano obstajajo neke zakonitosti, ki razlikujejo boljše pesmi od slabših. A mislim, da ni formule za hit. Seveda ostajajo neki kalupi, vzorci, ki po domače povedano bolj »zažgejo« kot drugi, a vseeno verjamem v to, da moraš biti kot avtor in izvajalec zelo iskren. Najprej do sebe, šele nato lahko publiki to z odprtim srcem daš. In to se na koncertih v živo še kako sliši.
Katere pa so vaše skladbe, ki najbolj odmevajo?
Od začetnih gotovo naslovna balada albuma Simfonija, pa malo bolj nagajiva Pod tušem. (smeh) V zadnjih letih pa so skoraj vse skladbe, ki sem jih posnel, postale radijsko zelo odmevne in pogosto med najbolj predvajanimi domačimi skladbami: Nekaj je na tebi, Rabim te, Moja, moja, pa tudi zadnja Midva gre vedno bolj proti vrhu …
Na festivalih pa vas nismo videli ravno velikokrat, kajne?
To me nikoli ni vleklo. Težko se prisilim in napišem nekaj »v duhu« nekega festivala. Pesem lahko postane radijski hit tudi brez festivala, kar se v mojem primeru še kako dobro pokaže. Sem pa nekajkrat kot avtor napisal pesmi za druge izvajalce, za festivale, kot je Ema.
Kje se vidite čez naslednjih glasbenih deset let ter življenjskih trideset, če sploh lahko pogledava tako daleč?
Čez deset glasbenih let upam, da z nekaj večjimi koncerti za seboj in še kakšnim albumom, življenjsko pa, hm … trideset let je dolga doba. (smeh) Upam, da predvsem z zdravim srcem in še vedno velikim optimizmom v glavi. (smeh)
Kaj pa tujina? Kako zelo se spogledujete s tujimi odri, če sploh?
Trenutno sploh ne. Kot avtor sem pred leti sodeloval z ekipo iz Londona, z enim od svetovno znanih producentov, kjer sem delal v ekipi kot »songwriter«. Nekako mi ta način »štancanja« enakih pop vzorcev na dolgi rok ni všeč. Doživel sem, poskusil sem, ampak te svobode, ki jo imam v Sloveniji, nikakor ne bi zamenjal. Ne za milijone na računu in drage avtomobile v garaži. V srcu pa praznina, ne, ne.
Kaj pa sicer najraje ustvarjate, ko niste vpeti v svet glasbe?
Poleg ustvarjanja poučujem še glasbeno umetnost na Osnovni šoli Koseze v Ljubljani, tako da sem stalno v stiku z mladimi. In tako mi res nobena glasbena trendovska muha ne uide. (smeh) Sicer pa zelo rad kaj morskega skuham, še raje pa pojem. (smeh) Obožujem kitajsko hrano, pa seveda tudi tipično slovensko, tradicionalno. Pa sladice … Zdaj sem pa postal kar lačen, vidite, slišite? Na splošno zelo rad jem. Poleg hrane obožujem športanje. Glasba in šport sta bila pri meni vedno nekako z roko v roki. Zato pa se mi potem vsa ta hrana skoraj nikjer ne pozna. (smeh)
Kako pa ljubezensko življenje ... kot da ne obstaja, ali pa dobro skrivate vse skupaj?!
In naj tako ostane še naprej. (smeh)
Ob vsem tem ne moreva mimo vaših potovanj. Katera destinacija vam je ostala v najlepšem spominu?
Vsaka po svoje. Vsepovsod bi šel vsaj še enkrat. Od evropskih mest sta mi najljubša Amsterdam in London, morda tudi zato, ker imam tam nekaj sošolcev in prijateljev, pa tudi bratranca. Od bolj poletnih destinacij pa je na vrhu seznama gotovo Grčija. Vsako poletje obiščem vsaj kakšen nov grški otok in vsak ima svojo zgodbo.
Kam pa si še želite iti?
Ker mi je še vedno malo nelagodno na dolgih poletih, bi rad raziskal bolj vzhodni del Evrope, vleče pa me tudi v Azijo in Avstralijo.
Pred vrati sta jesen in zima, kakšne načrte imate za to obdobje?
S svojim novim jeklenim konjičkom iz Avtohiše Real sva redko na poti zaradi nastopov, teh praktično skoraj ni, žal. Se pa toliko bolj potepam in raziskujem različne kotičke Slovenije. Za rojstni dan sem od prijateljev dobil kup različnih bonov – od adrenalinskih doživetij do varne vožnje. (smeh) Tako da bom najprej pokoristil vse to. Vmes pa snemam nov singel, pravzaprav ga že pilimo. In tudi videospot smo že delno posneli, saj gre za res izjemno zgodbo. Snemanje poteka več tednov, pravzaprav mesecev, ker sem si zamislil nekaj res bolj dramatičnega. (smeh) Več pa ob izidu.
In za konec še, kakšen svet si želite po tem nepredvidljivem in neugodnem koronačasu?
Predvsem, da bi ljudje ostali prijazni in čutni, s posluhom za sočloveka. Kriza nam je marsikaj vzela, a vedno se trudim ostati optimist in verjamem, da se bomo ob tem tudi kaj na novo naučili in spoznali.
Revija ★★★ NOVA ★★★ vas morda še čaka pri prodajalcu, zagotovo pa na spletu.
