New Game Over
Nekdaj zelo priljubljena fantovska skupina se vrača na sceno. Do konca leta jih čaka še veliko nastopov.
Najpriljubljenejša slovenska fantovska skupina se ob 15. obletnici ustanovitve vrača na prizorišče. Skupina Game Over, ki je med letoma 2001 in 2005 polnila dvorane in pogosto bežala pred oboževalkami, ki so jim pulile lase in jih lovile po Čopovi ulici v Ljubljani, ima zdaj novega člana. Steffania je zamenjal Alen, ki se je na Markovo povabilo v Slovenijo vrnil z Nizozemske, kjer se je med drugim udeležil X-Factorja. »Na žalost brez večjega uspeha, ker me je premagala trema,« pravi simpatičen Alen in dodaja, da je danes veliko bolj samozavesten. Mark, Dennis in Alen so kot New Game Over oboževalcem že predstavili novo pesem Le enkrat se živi, do konca leta pa napovedujejo vrsto nastopov. Skupino Game Over lahko uvrstimo med najbolj priljubljene pri nas, saj se lahko pohvalijo z več kot tisoč razprodanimi koncerti, zlato ploščo za singel Ubila si del mene, diamantno ploščo za album Igra za 2 in dvojno platinasto ploščo za album Višja sila. Vrnitev so načrtovali že leta 2012, a so jih ustavila njihova lastna telesa. Mark je po težki poškodbi hrbtenice našel ljubezen in si ustvaril družino, Dennis pa se je že dvakrat spoprijel z ohromelostjo polovice obraza. A ljubezen do glasbe je premagala vse njihove težave in danes so ponovno v svoji stari »formi« in pripravljeni na nove izzive.
Game Over ste pred nekaj leti po napovedanem »comebacku« izginili z glasbenega prizorišča. Kaj se je zgodilo?
Mark: Zgodila se je moja operacija hrbtenice leta 2013, ki ji je sledilo leto in pol okrevanja. To je bil čas, ko je bilo tako hudo, da sem celo mislil, da bom končal na vozičku. Šlo je za diskus hernio, to pomeni, da mi je počil medvretenčni disk in so mi odpovedale noge. Potem sem se nekako pobral in vrnil v telesno formo ter nazaj v svoje življenje. V tem času sem spoznal čudovito žensko, s katero imava otroka. To je bil res velik preskok v mojem življenju. Po nekaj slabih letih je otrok v moje življenje prinesel svetlobo. Ta se zdaj nadaljuje s projektom New Game Over. Pridružil se nama je novi član Alen, posneli smo novo pesem, nadaljujemo to našo pot in dogaja se nam »na polno«.
Je bilo načrtovano, da se je zgodba »starih« Game Over končala takrat, ko se je, torej pred 13 leti?
Dennis: Pravzaprav smo si rekli, da potrebujemo premor, da malo odrastemo in naredimo kaj svežega, ker smo res ogromno nastopali v teh štirih letih. Iskreno smo imeli »poln kufer« vsega. Vse je postalo neka rutina, tudi drug od drugega smo potrebovali malce premora. Odločili smo se, da se vrnemo, ko bomo začutili, da smo dozoreli kot posamezniki.
Zdaj je torej prišel ta čas, ko ste dozoreli, ko se lahko vrnete?
Dennis: Pravzaprav ja. O tem govori tudi naša prva pesem Le enkrat se živi. Mark je dal pobudo, da bi naredili pozitivno pesem, in ta govori o trenutku, ko se zaveš, da je čas, da greš v življenju naprej. Ko si plačal ceno velike ljubezni, ki si jo moral preboleti. Pa ne samo ljubezni, ampak življenja na splošno. Ljudje nas imajo radi, naši koncerti so polni. Čeprav se je marsikaj spremenilo v času, odkar smo mi polnili dvorane, ampak vseeno. To je treba izkoristiti, ker se samo enkrat živi. Tako da zdaj delamo naprej.
Koliko se je v resnici spremenila scena od časov, ko ste vi polnili dvorane? Kako vi občutite te spremembe?
Dennis: Spremenil se je ves svet, ne samo glasbena scena. Spremenilo se je dojemanje glasbe, spremenila se je distribucija glasbe, spremenila se je glasbena industrija, spremenil se je način poslušanja glasbe. Včasih, če si hotel imeti neko kaseto, si se moral zapeljati do trgovine in kaseto prijeti v roke. Ali pa si doma pred radijskim sprejemnikom čakal, da bo voditelj nehal govoriti in boš pritisnil rdeči gumb ter svojo najljubšo pesem posnel. Včasih je bilo težje dobiti neko glasbo, zato smo jo bolj cenili. Zdaj imamo pesem v stotinki sekunde naloženo na telefon in te že čez teden dni sprašujejo, kdaj bo nova pesem, ti pa si pol leta garal na tej. Tu je ta razlika. Je pa res, da zdaj prej prideš do svojih oboževalcev, ki so, po drugi strani, spet bolj zahtevni, kot so bili včasih. Zdi se mi, da so bili včasih pravi oboževalci, zdaj pa so samo še sledilci. Mi smo, recimo, vsi še vedno zvesti oboževalci izvajalcev, kot so Boyz II Men, Guns N’ Roses, Michael Jackson, in bomo njihovi oboževalci vedno. Ko zaslišimo njihove pesmi, se nam zasolzijo oči. Zdaj tega ni več. Zdaj je vsega preveč, ni več kultnih filmov ali kultnih zasedb.
Čeprav so bile vse vaše težave z zdravjem v preteklosti povezane s tem, da ste preveč delali in se preveč razdajali, ste se vseeno odločili, da greste spet po tej poti. Kako to?
Dennis: Zdaj je drugače, ker delamo preudarneje. V tistih časih smo si vse veliko bolj jemali k srcu. Takrat smo bili tako v središču pozornosti, tako priljubljeni, da so nas tudi zelo kritizirali, kar nas je zelo potrlo. Zdaj pa nam je res povsem vseeno.
Mark: Pa še nekaj je. Kdorkoli se kadarkoli v življenju tako intenzivno ukvarja z glasbo, kot smo se mi, ve, da je glasba kot droga. Ko jo poskusiš, ne moreš nehati. Še posebej, ko enkrat dosežeš tako slavo, kot smo jo dosegli mi. Seveda pridejo tako vzponi kot padci.
Dennis: V življenju lahko delaš marsikaj, ampak nič te ne izpolnjuje tako kot glasba.
