julia roberts 1 Odkrito.si

Julie Roberts sorodniki njenega moža na začetku ...

Bjoern Einar Romoeren Svet24.si

V Planici je postal svetovni rekorder, danes pa ...

lunin mrk Petisvet.si

16. 7. 2019 ob 23.31: prihaja vaš sovražnik ali...

iztok kustec fb Svet24.si

Policist Iztok Kustec ostal brez službe, ker je ...

Meadow Walker Svet24.si

FOTO: Hči Paula Walkerja je vedno bolj podobna ...

Sophie Turner, Joe Jonas Najstnica.si

Medene tedne preživljata na Maldivih

ana jaka 2 Njena.si

Jaka Hafner je postal očka!

Lara Komar in Tadej Pišek: Ne moreva se nehati družiti

Marjana Vovk, Vklop, 01.07.2019 20:00:00

Klepet z Laro Komar in Tadejem Piškom, osrednjima igralcema ob koncu priljubljene serije Reka ljubezni.

Delite na:
Lara Komar in Tadej Pišek: Ne moreva se nehati družiti
Lara Komar in Tadej Pišek Ksaver Šinkar

Na pogovor smo povabili igralca Laro Komar in Tadeja Piška ter skušali iz njiju izvleči kakšen namig.

Snemanje se je končalo že pred mesecem dni ... Takrat sta dejala, da tega še nista dojela. Sta zdaj že?

L: Jaz še vedno čakam pravi konec, ki bo 28. junija. Takrat bo prava poslovilna zabava; imeli smo jih že nekaj, čeprav ni bilo občutka konca, tudi zato, ker del ekipe dela naprej v montaži in pri novem projektu. Zato ni bilo tistih težkih trenutkov, ko se moraš dokončno posloviti.

T: Je pa smešno, ker sem v glavi že v novem projektu in je Reka zame nekako končana, ampak serija se še predvaja, zato me ljudje še vedno ustavljajo na cesti in sprašujejo, koliko delov je še, kaj se bo zgodilo …

L:  … boste snemali naprej ...

Sta pripravljena na to, da bosta v očeh ljudi verjetno še kar nekaj časa Irena in Rok?

T: To je poklon!

L: Vsekakor!

T: Grozno je, če te ljudje takoj pozabijo.

L: Rok, ti si enkrat rekel, da se vsak večer družimo z vsemi gledalci, smo v njihovih dnevnih sobah. Videti je, da naju imajo radi. Predvsem otroci so se navezali na Reko ljubezni, čeprav sva najbolj zoprn par v zgodovini slovenskih nadaljevank! (smeh)

T: Ne, nisva. Čeprav smo se res kdaj vprašali, zakaj imata glavna lika neke čudne, nadležne odzive. Po drugi strani pa je to dobra stvar, ker prikazujemo življenje. Človek ni vedno nasmejan, dela tudi neumnosti, je ljubosumen, sebičen …

L: Seveda, v življenju se vse zgodi, včasih greš celo sam sebi na živce – in to sem si rekla, ko mi določeni odzivi lika niso bili blizu.

Reka se je začela kot romantična ljubezenska zgodba, zdaj pa smo prišli do hude drame, trilerja, političnih spletk … Sta to pričakovala?

L: Nam je Nejc Levstik, režiser, takoj rekel, da nadaljevanka ne bo zvrstna, ampak zmes vsega.

T: Sami smo jo poimenovali dramska nadaljevanka, kar pomeni dramske, zelo dialoške prizore in zaplete. Meni zelo ustreza, da ni običajna limonada, kjer bi se junaka štiri sezone gledala in lovila in bi vsi čakali na prvi, drugi, tretji poljub. Pa še nekaj je: potrebujemo veliko gradiva, ker je serija na sporedu vsak dan, zato moraš gledalcem dajati nove zaplete, da ostane zanimivo. Mislim, da jim je to uspelo prav s temi prvinami trilerja, kriminalke, političnih spletk …

Konca seveda še ne smemo izdati ... Ampak sta zadovoljna z njim?

T: Midva sva bila zadovoljna z začetkom, zadovoljna sva bila na sredi in bova srečna tudi na koncu! (smeh)

L: Še naprej bova, ker se ne moreva nehati družiti. To je težava. On je zdaj moj mož. (smeh)

T: Spoznala sva se v gledališču, potem se nekaj časa nisva videla, zdaj sva se spet zelo povezala in bova druženje nadaljevala. Spomladi bova imela v Špas teatru predstavo, le midva, ena na ena. Kaj več pa za zdaj še ne bova povedala.

Ne bosta pa lika iz serije?

T: Ne, Reko ljubezni bova pustila za sabo. Gre za komedijo, ki bo igralsko zelo naporna in velik izziv.

Lara, prej ste rekli, da je on zdaj vaš mož. Kako sta se spopadala s tem, da je večina verjela, da sta tudi v resnici par in poročena?

L: Nekateri še zdaj verjamejo! Mene to ni nikoli motilo, ker je to poklon, saj pomeni, da je med nama dobra energija, ki jo znava v seriji pokazati.

T: To je del poklica, tak projekt prinese ogromno stvari, ki jih moraš vzeti »v zakup« …

L: To je paket!

T: Tako. Ne smeš jih vzeti kot usodne. To je zabava. Midva sva vedno povedala, da nisva par in da imava vsak svojega partnerja, eni imajo celo otroke s tem partnerjem …

L: Eni jih bodo verjetno imeli. Joj, tega ne bi smela povedati! (smeh) Šala!

T: Saj sem vedel, da si spet noseča! (smeh)

Za vajina partnerja je to verjetno še težje kot za vaju?

T: Oba imava zelo razumevajoča partnerja.

L: Če znaš ščititi svoje jedro, torej sebe in svojo ožjo družino, je to trdno in lahko o tebi pišejo karkoli, pa ne bo vplivalo na nič.

T: Mi se tudi zasebno družimo, Lara pozna mojo punco in jaz njenega moža, prijatelji smo vsi štirje, to gradi zaupanje.

L: Zaupanje je ena glavnih stvari v našem poklicu. Zaupanje v ekipi, s katero delaš, in zaupanje v družini ter s partnerjem.

reka2.jpg
Lara Komar in Tadej Pišek
Matjaž Očko

Lara, kako pa sta to sprejela vaša otroka?

L: Malo sta še premajhna – imata 4 in 6 let –, da bi gledala Reko ljubezni in videla, da ima mama drugega in se z njim objema in poljublja. Pa ne le drugega, še tretjega in četrtega! To bi bilo res grozno! (smeh) Vesta pa, da je mama na televiziji, da dela »film«, ki se imenuje Reka ljubezni. Lani, ko sem bila zelo zasedena s snemanjem in gledališčem in sem bila manj doma, je moj mlajši narisal valove in srce s križem. Ko sem ga vprašala, kaj je to, je odgovoril: »Basta Reka ljubezni!« (smeh) Čeprav zdaj, ko je konec, je starejšemu žal, da ne bom več na televiziji, ker ve, da imam rada svoje delo.

Sta zdaj vesela, da se bo šušljanje okoli vaju počasi poleglo?

L: Jaz sem poseben primer, ker v Trstu serije ne gledajo, zato imam tam normalno življenje, ko pridem v Slovenijo, mi je zato vedno zabavno, lepo, nikoli mi ni preveč. Ne vem, kako je, če si vsak dan v središču pozornosti. Srečo imam, da lahko tako živim.

T: Jaz pa moram priznati, da ti je včasih, ko si utrujen, malo nadležno, ampak slabih izkušenj imam zelo malo. Ljudje te ponavadi ogovorijo, se nasmehnejo, prosijo za fotografiranje … To je lepo in ni naporno. Imam pa tudi nekaj slabih izkušenj, na primer na trajektu so me ljudje dregali in budili, da bi se slikal z njimi. Drugače pa se šušljanja navadiš in ga ne slišiš več. To je del poklica.

L: V bistvu je to lepo, saj imaš občutek, da za nekoga delaš, da se nekoga dotakneš … (se ji zatakne in začne kašljati)

T: A jaz nadaljujem? (s primorskim naglasom in v višjem tonu) … da se dotakneš, da je lepo, da smo srečni …

L: … da smo srečni in se imamo radi! (smeh) Igralci obstajamo za občinstvo, in če te občinstvo ustavi, je to poklon. Tudi če te zmerja – eden mi je napisal, zakaj sem tako tečna. »Če bi bila moja žena, kot si ti, bi jo že …«

T: Brez občinstva tudi nas ni, če mu ne sežemo do srca in nas »ne kupi«, je vse delo brez zveze.

Toliko govorimo o tečnobi. Sta vajina lika zdaj pozitivna ali negativna?

L: Življenjska sta.

T: Človeška.

L: Večina ljudi sicer pravi, kako lep par sta, in navijajo za ljubezensko zgodbo, verjetno si želijo srečnega konca, verjamejo, da vse, kar potrebujemo, je resnična ljubezen. To je lepo. (pogleda Tadeja) Bomo uslišali njihove želje?

T: Bomo videli, kmalu bo zadnji del! (smeh)

Čutita kakšno odgovornost, glede na to, da sta v vseh dnevnih sobah in da vas gledajo otroci?

L: To ni odvisno le od igralcev, mi nimamo veliko besede, ker besedilo dobimo, imamo režiserja, svoje dodajo montažerji. A kar počnemo, počnemo s srcem in dušo ter iskreno.

T: Če govorimo o najmlajših gledalcih, ti morda ne dojemajo vsega tako izrazito kot odrasli. Otroci navijajo za naju in spletk ne dojemajo tako tragično. To je dobro, ker otroška miselnost je še vedno čista in pozitivno naivna. Oni vidijo, kar hočejo, in tu vidijo ljubezensko zgodbo.

Sta si s snemanja vzela kakšen spominek?

L: (izstreli kot iz topa) Ne ne, nič!

T: (smeh) Mah, saj lahko poveva. (pogleda Laro)

L: A vse?

T: Ne! (prasneta v smeh)

L: Pri Slakovih se je spilo veliko kave.

T: Pili smo jo iz res grdih rjavih skodelic, štiri sezone smo jih trikrat na dan držali v rokah in pili mrzlo kavo.

L: Prepričana sva, da teh skodelic ne bi spet uporabili.

T: Tako so značilne, da so zaznamovale Reko, vsi bi vedeli, da so od tam. Zato sva si za spomin vzela vsak po eno skodelico.

Kaj pa sta vzela in ne smeta povedati?

T: Ne vem, o čem govori Lara.

L: Daj, povej, no! Skladišče je pri Roku doma v kleti. (smeh) Šala, seveda.

T: Nekaj pa sem res želel. Obstajajo reklamni kartonski panoji z najino podobo, izrezljani, v naravni velikosti – za to sem prosil, a so nekam izginili.

L: Jaz bi imela tvojega doma in se družila s kartonskim Rokom. (smeh)

T: Jaz bi pa tvojega prodal! Precej bi zaslužil! (smeh) Družil bi se pa s pravo Laro.

L: Jaz pa s kartonskim Rokom, to je bistvo!

T: Ker bi bil tam v kotu in tiho, ne? (smeh)

Kakšno obdobje zdaj prihaja za vaju?

L: Poletje! Morje! Oddih! Družina, prijatelji! Pivo, špricerji. (smeh) Odklop, potem pa novim dogodivščinam naproti. Bodo dogodivščine, ne le gledališče, od septembra naprej, boste že izvedeli.

T: Jaz sem za začetek len. Najprej sem mislil, da bom imel težave, ampak človek se navadi, da je kdaj prost, lahko posedi in se dobi s prijatelji. Čeprav sem začel že nov gledališki študij v Kopru, se veselim, da bo julija vaj konec, potem pa dopust in potovanja.

Tadej, niste več zaposleni v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu?

T: Ne, dovolj sem imel vožnje, pet let sem bil tam in sem ogromno časa preživel na cesti, zato bi zdaj rad malce lažje zadihal, da ne norim ves čas gor in dol. Čeprav sem ugotovil, da imam naslednjo sezono pet premier.

L: Svoboda! (smeh)

T: Ampak se veselim, so sami dobri projekti.

Lara, tudi vi niste več v gledališču Rossetti?

L: Ne, naslednjo sezono nisem v ansamblu, ker so turneje predolge, jaz pa si želim biti doma in blizu Ljubljane, zaradi drugih projektov, ki se obetajo. Tudi v Trstu ne bom v ansamblu, čeprav so me povabili.

T: Na moje delovno mesto! Jaz sem pred petimi leti zasedel njenega, zdaj ko grem jaz, pa vabijo njo nazaj. Jaz sem ji grel stolček!

L: To je usojeno! (smeh) Za zdaj hočem biti malo svobodna in biti doma, otroka sta še majhna, in čeprav jaz vedno pravim, da potrebujeta mamo, v resnici bolj mama potrebuje njiju.

reka3.jpg
Lara Komar in Tadej Pišek
Ana Gregorič

Lara, želite biti blizu Ljubljane. Se torej obračate bolj na Slovenijo?

L: Ja, Špas teater in še nekaj bo, ampak še ne smem povedati.

Kaj pa pevska kariera?

L: Vedno jo imam nekje v predalčku v srcu, jo čuvam in mislim, da bo napočil čas, ko bom odprla predal in se ukvarjala tudi s tem. Ne vem še, kdaj ali kako, imam pa občutek, da bo tudi okoli tega kaj. Še vedno moram biti skrivnostna. Malo sem vraževerna: verjamem, da če vidiš utrinek, si moraš nekaj zaželeti, ne smeš pa povedati, kaj.

Tadej, tudi vi pojete?

L: Ja, seveda! A vprašanje, kako!

T: (smeh) Jaz in petje si nisva najbolj blizu, a me v gledališču ves čas zasedajo v muzikalih, tudi letos sem dobil dve ponudbi za muzikal. Morda je za občinstvo in zame bolje, če to preskočim. Lahko se naučim, a potrebujem več vaj, imam malo manj samozavesti. Imam posluh in ritem, nimam pa dovolj izkušenj. Prii muzikalu je posebna tehnika, kako uskladiti petje, gib, dihanje, govor … Naj to delajo ljudje, ki so dobri v tem, pri nas jih je veliko. Zakaj bi se vtikal nekam, kjer me ne potrebujejo?

L: A najina predstava v Špasu ne bo muzikal?

T: (v primorskem naglasu) Mah, boš pela ti, jaz bom recitiral. Ali rapal. (smeh)

Kolikokrat na dan se zdaj slišita, ko ne snemate več?

L: Pišem mu sporočila, a ne odgovarja!

T: Jaz te kličem! Ves čas sva v stiku.

L: Ne moreva se nehati družiti.

T: Zadnjič sem bil pri njej v Trstu, zdaj je bila ona pri meni … Prijateljske vezi ostanejo; če smo dve leti po 12 ur na dan preživeli skupaj, raje vidim, da smo dobri prijatelji, kot da smo skregani. Kar bi tudi lahko bili.

L: A presenetljivo dobra ekipa smo bili, nihče ni bil skregan.

T: Igralci nismo lahki ljudje, toliko različnih osebnosti na kupu, a smo se res povezali, nobenih sporov ni bilo.

Kaj pa, ko ste se morali pred kamero skregati?

T: To je enako, kot ko se moraš pred kamero poljubljati – to je igra.

Cela vas Krka je živela z vašo serijo in ekipo. Kako ljudje tam dojemajo konec serije, so se poslovili od vas?

L: Mislim, da bomo to začutili ob predvajanju zadnje epizode, ker si jo bomo ogledali tam skupaj in imeli zabavo. Z njimi nam je bilo res lepo, čudovita energija je bila.

T: Velika zahvala prebivalcem Krke, ker so res živeli z nami, nam pomagali in nas prenašali, sprejeli so nas za svoje. Nikoli ni bilo slabe volje, vedno so nam pomagali, nam odstopali zemljo in hiše za snemanje … Zdaj nam pripravljajo ogled zadnjega dela na Slakovi domačiji, zagotovo bo lepo.

Razmišljata, da bi tam kupila vikend oziroma zidanico?

T: Zdaj so cene zrastle. (smeh)

L: Čeprav govorijo, da imamo bajne zaslužke, nimamo.

Vajin najljubši prizor oziroma tisti, ki sta si ga najbolj zapomnila?

L: Skok v reko – ledeni krst! Snemali smo zvečer, v mrzli vodi smo bili eno uro, ker smo ponavljali poljub pod vodo. Tadej je rekel, da ne zna imeti odprtih oči pod vodo, zato sem morala jaz ciljati. (smeh)

T: Voda je bila tako mrzla, da sva plitko dihala. Poljub bi morala držati nekaj sekund, a ni šlo!

L: Takrat so naju rešili domačini: ko sva prišla iz vode, so imeli pripravljene »kratke«. (smeh)

T: Meni bo v spominu ostal tudi prvi prizor, ki sem ga snemal z Vorancem Bohom in Marijano Brecelj, bil je naš prvi skupni. Snemali smo ga kake štiri ure, lovili smo se, vse je šlo narobe! Še danes se temu smejemo, bili smo kot trije začetniki. (smeh)

L: Se zgodijo tudi taki dnevi, ko pač ne gre.

T: Pa zgodijo se prizori, ko te napade smeh in ne moreš nehati. Tega je bilo precej.

L: Pa ko sem v seriji rodila, sem pomislila, da bi morda imela še enega otroka. Ne stopamo le mi v življenja gledalcev, serija vstopa tudi v naša življenja.

Kaj vas je odvrnilo?

T: Saj ne vemo, ali jo je!

L: Saj me ni, še razmišljam. (smeh)

Vajino poslovilno sporočilo gledalcem?

T: (z resnim in globokim glasom) Vsak konec pomeni nove začetke. (smeh)

L: To je odlično!

T: Reke je konec, a zagotovo bomo gledalcem še marsikaj ponudili.

L: To je le ena reka, a morje je ogromno – in koliko rek se zliva vanj! Želim vam ljubezni!

T: Poetika! Se je kar malo zakadilo, tako je premišljevala! (smeh) Jaz bi še rekel: Nekaj je v njej, nisem isti kakor prej. (smeh)

L: To je dober konec …

T: Kako Jan Plestenjak vedno najde prave besede! (smeh)

Objavljeno v reviji Vklop št. 25, 20. 6. 2019.