Jan Plestenjak ne mara dopusta
Po priredbi skladbe Lojzeta Slaka V dolini tihi, s katero so Jan Plestenjak in Modrijani leta 2012 navdušili gledalce na podelitvi viktorjev, in danes že ponarodelih pesmi En poljub ter Kok nam je luštn' Janovega soavtorja Zdenka Cotiča - Cota so legendarni glasbenik ter najbolj priljubljeni pop izvajalec in izvajalec narodno-zabavne glasbe znova združili moči. Nastala je balada z naslovom Dal bom besedo. Kaj ta pomeni Janu, kaj ga čaka to leto in zakaj ne mara dopusta, pa boste izvedeli v nadaljevanju.
To je že vaša četrta pesem z Modrijani in tretja z Zdenkom Cotičem - Cotom. Kako nastajajo melodije?
Midva s Cotom sva najboljša prijatelja. On pride vsak teden k meni in greva ven in dobro jeva in dobro pijeva in v toliko letih prijateljstva so se zgodile tudi te tri pesmi, zgodile zato, ker so se zgodile na kavču ob kozarcu vina in vse tri na isti način. Meni vedno pesem narekuje, kako bo zvenela, nikdar ne razmišljam, kaj bi zdaj 'zažgalo', kaj je moderno ... To me sploh ne zanima. Mene zanima, da je pesem čista in da je emocionalna. In te tri pesmi so narekovale nekakšen slovenski zvok, na katerega smo, se mi zdi, premalo ponosni. Imamo velikansko tradicijo in menim, da jo je treba negovati na najvišji možni ravni. Ta tradicija zajema tudi večglasno vaško petje, ki je bilo vedno prisotno v vaseh, in kdo zna to boljše in kvalitetnejše narediti kot Modrijani, ki so sami izredno uspešni in najboljši. Na srečo niti meni niti Modrijanom niti Cotu v tem momentu ni treba narediti nič na ihto. Vse je spontano. Tudi če pet let nič ne naredimo, nič hudega, ampak ko se zgodi prava pesem, jo bomo pa naredili – in ta občutek brez prisile potem rodi mogoče res takšne pesmi, ki emotivno eksplodirajo. Povedal bom eno stvar, ki se je mene izjemno dotaknila: ko sva s Cotom napisala prvo pesem in so jo Modrijani prišli prvič poslušat, so imeli po prvem poslušanju vsi solzne oči. Tega se ne da odigrati. To je lahko samo čisto srce. Zato je meni v velik ponos, da smo skupaj, da sodelujemo in da bomo mogoče gojili to tradicijo slovenske pesmi, da bomo lahko s ponosom rekli: 'Ja, ta glasba zveni slovensko.' Jaz sem na to ponosen.
Blaž Švab je omenil, da samo snemanje pesmi pri vas traja 20 minut, potem pa sledi druženje ob dobri hrani in pijači, ki pa poteka veliko dlje – tudi do pet ur. Kako zelo je za vas pomembno, da delate z ljudmi, s katerimi se tudi dobro razumete?
Mislim, da teh stvari ne moreš delati racionalno. V pesmi Dal bom besedo je tudi to, da se dobro je, da se pije, da se smeji, da se joka, in to moraš začutiti z ljudmi, s katerimi si skupaj, drugače je to neka sterilna stvar, ki je lahko sicer v smislu kvalitete zelo na visokem nivoju, ampak potem je to najlepša pomaranča, ki pa – ko jo stisneš – nima niti kaplje soka.
Predvidevam, da se znajo kdaj vaša druženja zavleči v zelo pozne oziroma zgodnje ure ... Kako ravnate v takšnih primerih?
Odvisno od stanja. Včasih imam jaz tudi šoferja, včasih prespimo, včasih se to zgodi pri meni doma ... absolutno pa smo tako odgovorni, da ne sedamo za volan opiti, saj imamo radi sebe in ne želimo, da se kaj zgodi ne nam ne komu drugemu.
Glede na to, da je uradni videospot za novo pesem Dal bom besedo vse od objave na prvem mestu najbolj gledanih videov v Sloveniji, so tudi to skladbo ljudje že vzeli za svojo. Kaj vam to pomeni?
To je res neverjeten uspeh. Očitno smo se še enkrat dotaknili ljudi. In to je največ. Lahko se vsi namišljeno delajo zvezde, rečejo, da imajo hite, da imajo največje 'air playe', a na koncu, ko prideš na oder pred ljudi, je samo en preizkus, ko začneš igrati – ali bodo peli. Tam vidiš, kakšno težo ima pesem. Ko slišim, da s kakšno mojo skladbo obeležijo svoje življenjske mejnike, se mi zdi pa to še posebno izjemno lepo.
Skladba nosi naslov Dal bom besedo. Ste vi mož beseda?
Ja, pri meni beseda pomeni vse. Imam dva poslovna partnerja. Še posebno pri Boštjanu Menartu je tako, da midva pogodbe podpiševa samo zato, ker jih morava po pravilih. Včasih se nekaj dogovoriva in po enem letu rečeva: 'Uf, nisva pogodbe podpisala, morava.' (smeh)
Kakšna pa je situacija na terenu pri organizaciji koncertov?
Na tem nivoju, na katerem mi delamo, ki je verjetno najvišji nivo v tej državi, vsi to zelo resno jemljejo: od glasbenikov do tehnične ekipe in organizatorjev in ni nobenega problema.
Nedavno smo vstopili v novo leto. Ste si zadali kakšne zaobljube?
Ne. Ker se mi zdi neumno zaobljubo dajati za čez denimo dva dni. Zdajle ta trenutek je treba nehati z nečim.
In, če si zadate, da boste z nečim prenehali, se potem držite tega ali podležete skušnjavi?
Raje si ne zadam, da se ne mučim. (smeh)
Kakšni so vaši načrti za to leto?
V letošnjem letu me čaka 30 dvoranskih koncertov, sredi marca in septembra pa izid novih singlov, tako da bo izjemno delavno leto. Decembra smo zaključili z 12 koncerti, ki so bili izjemno uspešni. Kot kaže, ljudje vse raje poslušajo slovensko besedo v glasbi.
Bo tudi kaj časa za dopust?
Ne vem, kaj je sploh dopust. Pa tudi ne maram dopusta. Zdi se mi, da se mora človek ves čas boriti. Ker če sem en teden prost, potem zbolim, zato, ker telo hoče borbo.
Se vam kdaj zaradi napornega tempa zgodi, da pregorite?
Se zgodi. Po decembrskem 'rukerju' sem skoraj cela dva dneva spal.
