Marko Vozelj: Družina in dom mi res pomenita veliko
★★★ REVIJA VKLOP/STOP ★★★
Marko Vozelj, ki je bil pred desetimi leti član priljubljene skupine Čuki, danes navdušuje na samostojni glasbeni poti. Čeprav je bil na začetku te poti malce negotov, so danes vse skrbi odveč, saj so njegove pesmi, ki jih prepeva z Mojstri, izjemno uspešne. Dokaz za to sta tudi album in melodija Oljke, rožmarin in sol, ki poboža vsakega poslušalca. Poleg tega se priljubljeni glasbeni preizkuša še v vlogi besedilopisca, v tekstih pa poskuša ujeti trenutke, odnose in čustva, ki so realna in se dogajajo vsem nam v vsakdanjem življenju.
Kako zelo se vam je kot glasbeniku zaradi pojava koronavirusa spremenil vsakdan?
Dnevi so res zelo drugačni, kot bi bili, če ne bi bilo virusa. Ponosen sem in hvaležen vsemu zdravstvenemu osebju in drugim, ki se v tem času nesebično trudijo, da življenje poteka karseda normalno. Tudi sam sem po poklicu zdravstveni tehnik, zato sem še toliko bolj ponosen na zdravstveno osebje. Glasbeniki ne delamo samo ob koncih tedna na odrih, ampak tudi doma. Pišemo glasbo, besedila, vadimo in vse to je ostalo nespremenjeno, toda stik z občinstvom je višek in smisel našega poslanstva, ki pa je v teh posebnih časih okrnjen in omejen na tako imenovane koncerte s kavča.
Vam je trenutna situacija morda prekrižala večje načrte?
Seveda sem imel kar nekaj načrtov, saj letos praznujem 30 let glasbenega delovanja, a bom stvari, ki sem jih načrtoval, moral prestaviti na drugo polovico leta, ali celo na drugo leto.
Kljub temu pa ste pred nekaj dnevi z Mojstri izdali novo pesem Za vse življenje. Nam lahko zaupate kaj več o skladbi, ki ima zaradi besede »življenje« verjetno toliko večji pomen.
Z Mojstri smo že pred izbruhom epidemije pripravljali tako avdio kot video material za novo pesem, ki naj bi izšla že nekoliko prej, a so okoliščine in ukrepi, ki so sledili iz dneva v dan, zadevo nekoliko upočasnili in spremenili. Pesem je čudovita ljubezenska balada. V teh časih vsi potrebujemo kanček pozitive, lepih misli in brezmejno domišljijo, v katero nas popelje svet glasbe. Biti z nekom, ga ljubiti, braniti in spoštovati je brezpogojna sreča in smisel v teh tako drugačnih časih. Lepe misli, četudi samo za nekaj trenutkov na dan, nas včasih držijo pokonci. Želimo, da tudi vaši bralci ob poslušanju začutijo to sporočilo.
Pri melodijah daste vedno poudarek tudi besedilu. Kakšno je po vašem mnenju dobro besedilo ter kaj vse mora vsebovati in česa ne?
Na glasbo, ki jo piše Matjaž Vlašič, sam pišem besedila za vse naše pesmi. V besedilih poskušam ujeti trenutke, odnose in čustva, ki so realna in se dogajajo vsem nam v vsakdanjem življenju. Predvsem pa mislim, da moraš biti v besedilih iskren in pozitivno naravnan. Da stvari ne prikazuješ preveč pesimistično in da po drugi strani stojiš vedno vsaj z eno nogo na tleh in stoodstotno stojiš za besedami, ki jih poješ. To ljudje začutijo in seveda vzamejo za svoje.
Kaj pa dobre melodije. Slovenci se namreč radi spogledujemo s tujino, sploh s Hrvaško, sami pa smo premalokrat ponosni na svoje korenine ...
Ne bi rad komentiral dela drugih, a menim, da imajo naše pesmi vsekakor korenine v lepih slovenskih popevkah. Sam sem se kar trikrat udeležil našega najprestižnejšega festivala Slovenska popevka in tudi trikrat zmagal po mnenju občinstva. Prav zadnja zmaga leta 2012 s pesmijo Naj nama sodi le nebo, ki sva jo v duetu zapela z Nušo Derenda, je bila začetek najinega sodelovanja z Matjažem Vlašičem. To je prva skladba, ki sva jo ustvarila skupaj. On je napisal glasbo, jaz besedilo in tako najino sodelovanje traja že kar osem let.
Zakaj si današnjih novih skladb, govoriva na splošno, ne zapomnimo, mnogo raje pa prepevamo tiste najbolj zimzelene?
Ne pozabimo, da je bila glasbena produkcija še pred 20 leti kar nekaj desetkrat, če ne celo stokrat manjša, kot je danes, in da iz tistih zlatih časov poslušamo le največje hite, ki so večni in so se zapisali v času. Tudi današnje pesmi bomo prepevali čez 20 let, seveda le nekatere, ki bodo zimzelene. Vsako obdobje ima le peščico zimzelenih pesmi, ne glede na kvantiteto. Menim, da se tudi danes ustvarja veliko vrhunske glasbe vseh zvrsti, a tiste najboljše bo ustvaril čas.
Na katero svojo skladbo pa ste vi najbolj ponosni?
Zadnja, ki jo ustvariš, je vedno tista, ki ti najbolj roji po glavi ter ti je najbližje, in prav tako je s tole našo zadnjo Za vse življenje, če pa sem iskren, je vsaka naša pesem zgodba zase, meni najdražja. Je pa res, da pravijo, da prve ne pozabiš nikoli, in po njej nosi naslov tudi naš prvi album, ki je izšel lani – Oljke, rožmarin in sol.
Vas je morda kdaj mikal televizijski svet?
Zelo uživam v video oziroma TV-ustvarjanju, zato ima vsaka naša pesem tudi zelo estetske in dovršene video spote. V vseh teh letih sem dobil že kar nekaj ponudb za različna televizijska sodelovanja, a se mi zdi, da je glasba to, kar najbolj obvladam in čutim. Toda nikoli ne rečem nikoli, da se ne bi najedel zarečenega kruha. Če bi bila ekipa in format oddaje prava in bi vedel, da sem lahko iskren, zabaven in ustvarjalen, bi seveda premislil ...
Ko že govoriva o televiziji … Ko smo pred kratkim spremljali 30. obletnico Čukov, je bil eden izmed najbolj ganljivih trenutkov, ko ste nastopili vsi skupaj. Verjetno je bil to tudi za vas precej čustven dogodek?
Čuki so zgodba, ki me je, me in me bo spremljala vse življenje. Na to sem ponosen in je zgodba z lepimi spomini. In kot pravijo Čuki in Kvartopirci, če se od spominov da živet', potem se mi ni treba bati za lepo in dolgo življenje.
Kaj vse imate v načrtu še za letos, ki bo, kot kaže, polno negotovosti?
Pošteno povedano, bodo letošnji načrti zelo kratkoročni in povezani predvsem s tem, kar in kolikor nam bodo dopuščali ukrepi, ki jih narekuje trenutno stanje pri nas in v svetu. Eno pa je gotovo, melodij in besedil iz glave ti ne more vzeti noben virus, če si seveda zdrav. Idej in načrtov je veliko, le časovno jih bomo prilagodili.
Kaj pa dopust? Ste že kaj načrtovali ali bomo, kot pravijo, vsi doma, v Sloveniji?
To bomo videli in se temu prilagodili, ko pride poletje. Če bomo vsi doma, bomo seveda tudi mi, če pa se bodo zadeve v mesecu ali dveh uredile, bomo tudi mi odpotovali proti morju. Ni pa to življenjskega pomena, prvo je gotovo zdravje in previdnost glede ukrepov, povezanih s tem.
Kaj vse počnete, ko niste vpeti v glasbeni svet?
Poleg glasbe me najbolj sprosti šport, v zadnjem mesecu in pol pa delo na domačem vrtu in urejanje okolice hiše. Sem pa zelo srečen, saj me vsak dan obkrožajo tri čudovite princeske. Družina in dom mi res pomenita veliko.
Ste v teh tednih karantene morda razvili kakšen hobi, postorili kaj, za kar prej ni bilo časa?
Za zdaj ne, a upam, da dnevi, ki prihajajo, prinesejo kako noro idejo. Sem človek sončnih dni, poletja in morja, in to letos, če bo sreča mila, še vse sledi.
Kje se vidite v naslednjih nekaj letih? Bo to še vedno glasba ali pa kaj drugega?
Glede na trenutno situaciji v svetu in pri nas bi težko rekel, kje se vidim čez dva dni, a kot večni optimist vem, da za vsakim dežjem posije sonce. Življenje je lepo in upam, da zame skriva še kakšnega asa v rokavu. Pustite se presenetiti. Vsem vašim bralcem pa želim, da ostanejo zdravi in da čas, ko bomo ugasnili računalnike in telefone in se s svojimi najbližjimi objeli v živo, pride čim prej.
★★★ REVIJA VKLOP/STOP ★★★
