Marcia Gay Harden: Mama jo je porinila do roba
Za vse ljubitelje romantičnih filmov bo na TV 3 v nedeljo, 18. avgusta, ob 20. uri na sporedu prava poslastica z naslovom Knjižničarka. V glavni vlogi nastopa prekaljena igralka Marcia Gay Harden, ki jo poznamo iz filmov Skrivnostna reka, Pollock (zanj je dobila oskarja za stransko vlogo) in 50 odtenkov sive. Je tudi avtorica knjige The Seasons of My Mother (Letni časi moje matere). Knjižničarko so posneli v Kostariki, kar za Marcio, ki se je že v otroštvu veliko selila, ni bila nobena težava.
»Mama me sicer ni silila na oder ali pred kamere, bila pa je prepričana, da sem nadarjena. Po diplomi iz gledaliških umetnosti sem se nameravala preživljati s priložnostnimi deli in hoditi na avdicije v Washingtonu. A bila sem trmasto negotova,« pravi Marcia, ki bo avgusta dopolnila 60 let. »Mama je to zaznala. Neki konec tedna sem obiskala starše v Virginiji in mama mi je pokazala članek o avdiciji za tamkajšnjo produkcijo predstave Neila Simona I Ought to Be in Pictures (Moral biti na slikah). Bila sem prepričana, da gre za muzikal, in se upirala. Mama se je ponudila, da bo vprašala, ali je tako, in privolila sem. Ni bil muzikal in dobila sem prvo profesionalno gledališko vlogo. Še več: kritike so mi bile naklonjene in dobila sem celo nagrado. Sledilo je še več dobrih vlog in ocen. Mama je nekako vedela, da bom poletela, če me bo porinila do roba.«
V otroštvu je Marcia sprva živela na ranču v Kaliforniji. Oče je bil mornariški častnik, ki ga po več mesecev ni bilo doma. Tako da je bila doma mama kapitanka ladje, v službi pa oče. V družini je bilo pet otrok, Marcia je bila tretja po vrsti. Po njenih besedah so bili pridni otroci, kar pripisuje mamini sproščenosti in prijaznosti. Imela je nežen glas in je spominjala na Sneguljčico. Rada je načrtovala zabavne dogodke, da so imeli otroci kaj početi. Prvi maj je bil vedno nekaj posebnega: »Večer prej smo po vrtu pobrali cvetice, naredili vizitke z napisom 'Vesel prvi maj' ter jih skupaj s šopki obesili na vrata sosedov.«
Ko je imela osem let, so očeta premestili na Japonsko, kjer so živeli v, pojasni, čarobnem kraju. Na verandi so otroci uprizarjali predstave za uslužbence mornariškega oporišča. Že med prvo je gledalce spravila v smeh, kar ji je bilo všeč, in pomislila je: »Tole bi morala početi.« Po Japonski je oče služboval v Grčiji, ki jo je ravno tako navdušila. »Naša hiša je imela razgled na najbolj modro morje na svetu.« Prvo leto je fakulteto obiskovala v Grčiji in igralstvo je postalo njena strast, ko je gledala uprizoritve antičnih grških dram ob vznožju Akropole v Atenah. Prihodnje leto je fakulteto obiskovala v Münchnu in se takrat resno lotila igralstva. Diplomirala je v Teksasu, po fakulteti pa živela v Washingtonu in New Yorku. »Delala sem kot natakarica in hodila na avdicije. Moji prijatelji so kupovali glasbene stolpe in imeli otroke, jaz pa sem živela v skromnem stanovanju v West Villageu.«
Starši so jo po svoje podpirali: oče je predlagal, naj gre za rezervo študirat računalništvo, a je k sreči dobila štipendijo za podiplomski študij, mama pa ji je rekla: »Če nič drugega, boš lahko vsaj poučevala igro.«
A potem je leta 1988 dobila vlogo v Millerjevem križišču bratov Coen: »Bila sem v kuhinji in sem padla na kolena, ko me je poklical agent in povedal, da sem dobila prvo veliko vlogo.« Seveda je najprej poklicala starše, ki so bili navdušeni.
Marcijinemu očetu, ki je umrl leta 2002, je bilo ime Thaddaeus. Zanimivo je, da je bilo tako ime tudi njenemu nekdanjemu možu, s katerim ima tri otroke. Mama ima Alzheimerjevo bolezen, vendar Marcia ne meri, v katerem stadiju je. »Zelo dostojanstveno se spopada z njo. Ko jo vprašam, kaj je zanjo najpomembneje, mi odgovori, da so to ljubezen, cvetice in družina. Ta ista ženska me je prisilila v obisk avdicije. Nočem, da je alzheimer njena dediščina.«
