Leto 2018 z očmi generalne direktorice Cankarjevega doma Uršule Cetinski
V Cankarjevem domu mi bo leto 2018 ostalo v globokem spominu po dogodkih, s katerimi smo obeležili spomin na 100. obletnico umetnikove smrti, predvsem razstava Ivan Cankar in Evropa.
Da nismo »grmeli« zaman, kaže izposoja njegovih del v osrednjih knjižnicah, ki se je ponekod povečala celo za sto odstotkov. Dotaknil se me je dokumentarec Mile Turajlić Druga stran vsega, s katerim smo odprli Festival dokumentarnega filma, saj gre za presunljiv družinski portret režiserkine matere, profesorice Srbijanke Turajlić, brezkompromisne bojevnice za demokracijo.
Navdušil me je tudi mladi ruski pianist Daniil Trifonov, in sicer s tankočutnimi interpretacijami Beethovna, Schumanna in Prokofjeva. Čudovito doživetje je bila razstava Meštrovićevih kipov in srečanje z njegovim sinom Matejem, v vsej veličini pa so blestele tudi predstave abonmaja Veličastnih 7, med njimi meni najljubša v izvedbi Sydney Dance Company.
Mednarodna konferenca DOCOMOMO, organizacije, ki poudarja skrb za arhitekturno dediščino 20. stoletja, me je navdala s ponosom, da delujemo v stavbi Edvarda Ravnikarja.