»Koronačas nas uči, kako hitro se lahko vse v življenju spremeni.«

Jože: Jaz ga pogrešam in komaj čakam, da se vrne. Rad grem od doma, rad imam televizijo (kot stavbo), rad se družim z gosti pred masko ... Tudi vaje pred oddajo, ko sva z Bernardo drug drugemu gosta, so zelo luštne. Vse to zelo pogrešam.   

Bernarda: Jože je ubesedil tudi moje občutke. Seveda pogrešam Jožeta in drugo živahno dogajanje v studiu, smeh gostov, hiter, živ odziv, a življenje skušam sprejemati takšno in tako, kot je. Vselej se najde kaj, kar bi lahko objokovali in nad čimer bi lahko tarnali, a je enako res tudi, da se vselej najdejo razlogi za hvaležnost in navdušenje. Sem vesela in hvaležna, da nam tehnologija omogoča, da lahko kljub koronačasu in s tem povezanimi omejitvami ustvarjamo oddajo Vikend paket. 

Kako danes (ob številnih omejitvah) ustvarjata oddajo, kako potekajo priprave, izbira gostov in kaj vse je treba zagotoviti za oddajo od doma, da vas lahko nemoteno spremljamo?

Bernarda: Sama v TV-stavbo zdaj prihajam le ob nedeljah, pripravljam se doma, vse opravimo po telefonu in video povezavah, posledično me pogosto kliče »low battery«. (smeh)

Jože: Tehnologija je tako napredovala, da prav veliko pravzaprav ne potrebujem. Splet dojemam tako samoumevno kot vodo in kanalizacijo, primerna računalniška oprema pa je zame (videoustvarjalca) najosnovnejša stvar. No, je pa res, da je treba malo pospraviti dnevno sobo, kar pa ni tako tragično. (smeh)

V Vikend paketu ponavadi ne manjka smeha in dobre volje. Kaj vaju je nazadnje najbolj nasmejalo, če ne štejemo dogodkov na televiziji oziroma v oddaji?

Bernarda: V tem času sem prejela kar nekaj dobrih »korona štosov«. Ravno danes tega: »Na Facebooku kar naenkrat ni več videti 'fotk' domačega kruha, pecica, žarov ... Ste stopili na tehtnico, a?« Lepo se mi zdi, da se znamo kljub težkim časom in težavnim okoliščinam nasmejati. Pino, ki Jožetu »pomaga« voditi oddajo od doma, mi vselej nariše nasmeh na obraz. Ko sem ga vprašala, koga najraje gleda na televiziji, sem seveda pričakovala, da bo rekel, da ata Jožeta, a je bil otroško iskren: Pujsa Pepa je njegov najljubši TV-obraz.

Jože: Nikoli si nisem mislil, da bom to rekel, ampak mulc – isti kot Bernardo. (smeh) Kot vsak dan sva bila danes v gozdu, ga čakam, gledam kaj počne, pa se postavi na štor in začne vpiti za mano: »Slikaj me, slikaj ...« Pozer bo. No, pa saj ni bilo druge možnosti. (smeh)

Bernarda: Ampak lep in simpatičen in prikupen pozer. (smeh)

Kako pa sicer sama skrbita za dobro voljo?

Jože: V teh časih gozd oziroma (kot sam temu rad rečem) #luft, tudi recimo objave na Facebooku Gorana Hrvaćanina me vedno nasmejejo. Njegov alter ego Alexandy je noro hud vplivnež, da ne rečem duh časa ...  

Bernarda: Ja, zrak pomaga, neprecenljivo dragoceni so sprehodi v naravi, tek, kolesarjenje. Tudi branje, ogled dobrih serij, filmov, dokumentarnih oddaj in seveda odločitev vsako jutro znova: danes se bo zgodil le danes, zato naredi, iztisni iz njega, kar je mogoče.

Barnarda Žarn pravi, da v prostem času veliko prehodi, tudi po 15 kilometrov, poleg tega pa rada še teče, kolesari in hribolazi.

Žiga Culiberg

Se morda spomnita prve televizijske oddaje, ki sta jo vodila?

Jože: Štafeta mladosti, mladinska oddaja, mislim, da sem imel 19 ali 20 let. V Delu je bila zelo pozitivna kritika z eno napako: napisali so, da je bil voditelj Jure Robežnik. Smešno, da me je to razjezilo. Jure bi se danes le nasmehnil.

Bernarda: Kot se ti zdaj pogosto nasmiham jaz. Sama sem začela kot povezovalka programa, potem pa 13 let vodila oddajo o naši televiziji in TV-programih. Imenovala se je Prvi in drugi, ker smo takrat imeli le dva TV-programa. Kaj sem povedala, ko sem bila prvič pred kamerami, pa se zaradi treme ne spomnim. (smeh)

Kaj bi si danes poleg Vikend paketa še želela voditi oziroma koga vse gostiti?

Bernarda: Poleg Vikend paketa vodim še prireditve in tam prihajam v stik s toliko različnimi tematikami in ljudmi, da si težko želim še kaj drugega in drugačnega. Nenehno se učim. Včasih bi si želela, da bi imela več časa za bolj poglobljen pogovor z gosti, a vsaka zvrst ima svoje zakonitosti. Zdaj sem v razvedrilni službi in vesela sem, da je tako.

Jože: No, sam svoje z Vikend paketom neusklajene želje uresničujem skozi Stvar. To je moja oddaja na YouTubu, neke vrste pogovorni šov, kjer so navidez v ospredju stvari, v resnici pa gostje. Najdeš jo na YouTubu, če vtipkaš »jocohud«, »Stvar« ali pa »Jože Robežnik«. 

Bernarda: Res fina in dobra je ta Jožetova Stvar. Tudi zelo priljubljena. Jože pa neprekosljiv. Najmlajši bratranec me je svojemu prijatelju predstavil v tem slogu: »To je moja sestrična. Ona vodi oddajo z 'Jožetom iz Stvari'.«

Melodije morja in sonca ... Letos naj bi bile po novi časovnici avgusta oziroma septembra, tako se vsaj govori. Verjetno Jože ne bo imel ničesar proti, če jih Bernarda znova vodi z Lorello? Razen če bi ga vključili v festivalski »green room«? 

Bernarda: Jože je vselej dobrodošel. Kjerkoli. Veselim se Melodij morja in sonca, veselim se srečevanj s srčno in dobrovoljno ter zavzeto ekipo Avditorija Portorož in seveda se zelo veselim sodelovanja s prijateljico Lorello.

Jože: Jaz pa se veselim, da lahko MMS gledam z varnega udobja domače sedežne garniture. (smeh)

Jože Robežmnik nam je zaupal, da internet dojema tako samoumevno kot vodo in kanalizacijo.

Žiga Culiberg

Bernarda, vi ste odlično stopili v čevlje Maria Galuniča, saj občinstvo obe dami v Avditoriju Portorož preprosto obožuje. Drži?

Bernarda: Hvala za poklon. Če je to res, potem gre »oboževanje v vse smeri«. Tako lepo je v Portorožu, občinstvo čudovito – pa to ni vljudnostna fraza, res je »Mega Morsko Slavje«. Marijevih čevljev pa si ne bi upala niti poskusiti nositi, ima precej večja stopala. Z Lorello sva prijateljici in na tem temelji tudi najin odnos na odru. Se mi zdi, da se to zavezništvo čuti med povezovanjem festivala. Če naju in vseh nas lani ni odnesla tramontana, upam, da letos premagamo tudi korono in se skupaj veselimo na jubilejnih Melodijah. Ampak gotovo se spomnite tudi, kako imenitno sta lani Jože in Mario skupaj vodila Slovensko popevko.

Res je. Jože, zadnje čase veliko snemate v naravi. Kaj vse ste že in še boste posneli?

Jože: Posnel sem kratke napovednike za Vikend paket, neki poziv za rubriko Šport, pa seveda jedro stote epizode Stvari. V njej sem predstavil #luft in pozval gledalce, da kupijo majice #luft. Razprodane so bile v nekaj urah. Je pa tako, da sem zdaj v naravi skupaj z mulcem in on hitro začuti, če imaš druge stvari v glavi. Najlepše je, če sva (smo) oba v trenutku, v naravi ...

Te dni, ko smo vsi doma in mnogo več ob računalnikih, smo vas Jože zasledili tudi v videu, kjer govorite o »backupu«. Kdaj ste nazadnje shranili vse svoje podatke na varno? Ste že imeli kdaj kakšne slabe izkušnje ali prevaro (računalniško, da ne bo pomote)?

Jože: Vse svoje podatke redno »backupiram« oziroma se to počne samodejno. Dovoljkrat sem že potreboval varnostno kopijo, da vem, kako je to pomembno. Sam se ne spomnim, da bi se kdaj lepo zafrknil, je pa žena enkrat »zelo ugodno« kupila neke športne copate. Paket je vseboval neki res slab kitajski ponaredek. Če je ponudba predobra, je najbrž »nateg«. 

Kaj pa vi, Bernarda? Ste tako pridni kot Jože z »backupom«?

Bernarda: Niti približno. Hvala za opomnik, da je to modro storiti.

Če se vrneva za trenutek k naravi ... Kaj pa vi najraje počnete v naravi? Tudi kaj snemate, kot Jože?

Bernarda: Ja, preprosto potrebujem stik z naravo, z gozdom, hribi, gorami. Veliko pešačim, na dan lahko prehodim po 15 kilometrov, rada tudi tečem, kolesarim, hribolazim, pozimi smučam in poleti tako zelo uživam ob in v morju. Zdaj bomo to še bolj cenili, se mi zdi. Snemam pa ne, tu in tam ujamem kak utrinek s fotoaparatom »mobimašine«.

Koliko časa sicer preživita v tem času na telefonu ali pri računalniku?

Jože: Trudim se čim manj. Vsake toliko zmaga ekran, vsake toliko knjiga. Občutek je boljši, ko knjiga. Po urah žal zmaguje ekran. 

Bernarda: Ja, knjige so bolj pomirjujoče kot ekrani in ekrančki. A brez njih seveda ne gre, ker se moramo z ekipo in gosti vse dogovoriti in uskladiti po telefonu, elektronskih sporočilih, video povezavah. 

Kaj vse počneta zdaj, ko smo doma? Sta pri sebi razvila kakšen nov talent ali konjiček?

Bernarda: Ja, jaz sem ugotovila, da sem zelo nadarjena za spanje. V časih pred korono sem se zbujala bolj zgodaj, tudi število ur spanja je bilo manjše. (smeh)

Jože: Dnevno sobo sem že trikrat obrnil, torej sem našel arhitekta v sebi. Poleg tega naganjam mulca po bližnjih gozdovih in se včasih počutim kot Ante Kostelić.  

Kaj bo prva stvar, ki si jo bosta privoščila po izolaciji?

Jože: Meni se bo življenje spremenilo z odprtjem vrtca. Šel bom na kolo. Na Rašico. Ko sem nazadnje preverjal, je bilo kolesarjenje v občini Vodice prepovedano.  

Bernarda: Tudi sama sanjam o pohodu v gore, obisku morja in seveda druženju. Pa penici na kapučinu v gostilni Tratnik na Raki. (smeh)

Pa naj končamo tako kot vidva v oddaji Vikend paket – z dobro mislijo! Bernarda, Jože, izvolita, beseda je vajina …

Bernarda: Ta koronačas nas tako nazorno uči, kako hitro, nenadejano se lahko vse v življenju spremeni, kako …

Jože: ... kako je spoštovanje narave ključno, za vse.

Bernarda: Tudi spoštovanje drugih ljudi. Sem zadnjič slišala reči patra Marka Senico, naj nikar ne pozabimo, da sebičnost nosi v sebi bič.

Jože je svojo televizijsko pot začel v oddaji Štafeta mladosti, Bernarda pa kot povezovalka programa.

Žiga Culiberg

★★★ REVIJA VKLOP/STOP ★★★