Jarc Gregorin Trio na krovu leteče ladje

»Zdelo se nam je, da so posnetki vredni poslušanja in da jih želimo predstaviti ljudem, ki morda tovrstno glasbo pogrešajo,« opisuje jazz, blues in prog rock prvenec skupine Jarc Gregorin Trio kitarist in vokalist Jaka Jarc. 

JG30, kot se skrajšano podpisujejo, so glasbeniki z dolgoletnimi izkušnjami. Jaka in bobnar Blaž Gregorin sta igrala v zasedbi Sfiltrom, Blaž je dolga leta držal ritem tudi v Babewatch, Jakov oče Matjaž pa je bil pred davnimi leti član Kreslinovega Horizonta in je vsa ta leta ostal v glasbi. V skupini ga ta čas nadomešča Janez Moder iz prog rock jazz skupine Moonlight Sky. Večina skladb je odpetih v angleščini in glede na prefinjeno instrumentalno izvedbo mu težko določite geografsko poreklo.

Sprva se zdi, da gre na plošči za nabor čutnih, otožnih skladb, nato vmes kot neurje presenetijo glasne, ropotajoče skladbe, tem pa spet sledi mirna plovba. So ta nasprotja naključje ali namera?
Skušali smo osvetliti različna občutja in za to uporabiti glasbene zvrsti. Izbira sloga skladbi naslika ozadje. Lep prelesten dan kot slovenska popevka spominja na lahkotne občutke sreče. Po drugi strani pa Going Home Again z izbiro rocka slika odločitev, ki je nujna in zato malo prisiljena, ampak vseeno trdna.

Matjaž je skupino zapustil kmalu po uradni izdaji. Zakaj?
Plošča je nepričakovano naletela na malo večji odziv in posledično več nastopov. Matjaž glasbo raje ustvarja kot nastopa, kar ne pomeni, da ga kdaj ne bomo spet gostili na odru.

Zamenjal ga je Janez Moder; boste v prihodnje znani kot Moder Jarc Gregorin Trio?
Dokler predstavljamo ploščo, ki jo je kot avtor in aranžer soustvaril Matjaž, prvotno ime skupine ostaja. Nespametno bi bilo zgraditi prepoznavnost imena, nato pa ga spremeniti. Bo pa o tem treba razmisliti ob izdaji druge plošče. (smeh)

Vsi imate dolgoletne izkušnje. Kaj je drugače pri sveži zasedbi, v kateri ste vsi že šli skozi »puberteto«, skozi padce in evforije?
To verjetno občuti vsak po svoje. Sam kot avtor danes lažje sledim glasbeni ideji in ne dodajam več nepotrebnih zapletenih izletov. Kot nastopajoči sem prej raje prepuščal soj žarometov tistim, ki so ga imeli radi. Zdaj pa vem, da moram poslušalce nasloviti neposredno in iskreno.

Glasba se večkrat posluša kot spremljava zasanjanega filma. So ustvarjanje navdihovale neke podobe?Na neki način da; podobe, ki so navdihovale skladbe, so vtisi, ki so se mi porajali ob tehtanju in premišljevanju. Na primer, ko sem dopustoval v rodni Ljubljani, sem šel na večerni sprehod in razmišljal, da bom kmalu spet odšel. Zato sem tisti večer kar vpijal vase. Ostale so mi jasne slike s sprehoda, poglobljene z občutji in premisleki o prihodnosti.

Skladbe so kot pri vinilki razdeljene na strani A in B. Prve govorijo o vandranju po Angliji, druge o vrnitvi v Slovenijo. Tudi podnaslov je slovenski: Tja in spet nazaj. Dogodivščina in varen objem doma, kjer so družina in prijatelji?
Naslovnico je narisala moja partnerica Marjetka Pezdirc. Družino opevajo tudi pesmi No Place Like Home, Storm in Never be the Same. V pesmi Leti pravzaprav moj oče podaja svoj pogled na moje življenje. Pesem Wandering Jon govori o prijatelju, ki se je po letih bivanja v Sloveniji vrnil v rodno ZDA, in tako naprej.

Naslovnico krasi leteča ladja, ki namesto ladijskega mostu na krovu nosi Ljubljano. Je dom tam, kjer je zavetje pred neurjem? 
Na krovu ni Ljubljana, ampak sklop domov: hiša v Exetru s tamkajšnjo katedralo, hiša v Ljubljani in grad ter hiša, kakršno bi rad imel v Beli krajini. Tudi ladja ni le ladja, ampak hkrati leteči stroj in vlak. Simbolično je potujoče mesto mnogo domov dom v najširšem pomenu, tistih, ki jih nosimo v srcu, kjerkoli bivamo in kamorkoli gremo.

Denimo: tuja založba pokaže resno zanimanje za skupino, pogoj pa je, da se za pol leta preselite v London. Bi se odločili za to?
Mislim, da stvari ne potekajo več tako. Če se kaj podobnega zgodi, navijam za selitev, bi pa seveda moral »pretresti« odločitev s preostalima članoma skupine in družino.

Kam želite, da bi vas zaneslo v drugo?
Želim pripraviti konceptualno ploščo, ki bi konstruktivno obravnavala svet in družbo ter orisala boljši, popoln jutri. Pri tem se želim izogniti pridigarskemu tonu. Rad bi, da bi iskreno opomnil na najvišje dosežke civilizacije, se pravi etična načela, človeškost, kulturno sobivanje in medsebojno spoštovanje.

Preberite tudi: Jadranska festivalska vročica. Kliknite TUKAJ!