grizenje nohtov, okužba Svet24.si

FOTO: Zaradi grde razvade staknil okužbo in ...

025mv Gotar Dobra karma

»Podrla sva tabu starejša ženska – mlajši moški«

profimedia-0492510267 Svet24.si

Ljubezensko prekletstvo najbolj znane kraljevske ...

kornavirus, testiranje, pacient Svet24.si

Prvi sum koronavirusa pri naših severnih sosedih,...

fantasy-4655368_1920 Dobra karma

Tarot napoved: ne vztrajajte v nečem, kar vam ...

sara2 Njena.si

Neprepoznavna: Sara iz Reke ljubezni si je nadela ...

mijo Njena.si

Mijo presenetil: Seks v šovu Sanjski moški?!

Izlet po točkah rimskega zapornega sistema

Marjana Vovk, 11.01.2020 20:00:00

Claustra Alpium Iuliarum je poznorimski zaporni sistem, sestavljen iz več odsekov kamnitih zidov, stolpov, trdnjav in utrdb. Gre za verjetno največji arhitekturni podvig iz rimske dobe na ozemlju današnje Slovenije. Sledimo mu lahko od Reke na Hrvaškem (antična Tarsatica) preko zahodne Slovenije do Julijskih Alp.

Delite na:
Izlet po točkah rimskega zapornega sistema
Zaporni zidovi na Hrušici se raztezajo skoraj dva kilometra daleč. Marjana Vovk

Natančneje, pne se od Reke preko Jelenja na Babno polje, Bloško planoto, Rakitno in Pokojišče, nato poteka nad Vrhniko, Logatcem, preko Lanišča in Hrušice ter se zaključi v Zarakovcu pri Cerknem. Razteza se torej čez Slovenijo in Hrvaško, dolg je približno 130 kilometrov. Danes poznamo več kot 30 kilometrov arheoloških ostankov zapornih zidov z več kot stotimi stolpi. Čas nastanka Claustre Alpium Iuliarum sega v drugo polovico 3. stoletja, v čas cesarja Dioklecijana, ko je bil rimski imperij na pragu zatona in so ga pestili državljanske vojne in vdori ljudstev. Zaporni sistem je bil del vojne krajine vse do začetka 5. stoletja. Njegov namen je bil nadzor glavnih prehodov v antično Italijo.

Ostanki zidov in utrdb so marsikje vidni še danes, nekje so tudi delno rekonstruirani in opremljeni z informativnimi tablami, ki vam bodo povedale več o najdišču, tamkajšnjem dogajanju in življenju v rimski dobi. Na Hrušici je tudi manjši, a zelo zanimiv muzej, vsekakor vreden ogleda.

Nas je pot vodila najprej do Lanišča, kjer je arheološki park z rekonstruirano obrambno utrdbo, nato smo se odpeljali na Hrušico, kjer je bila trdnjava Ad Pirum, in si poleg ostankov obzidja ogledali tudi tamkajšnji muzej, sledila je vožnja na hrvaško stran do Pasjaka, kjer je na vzpetini v gozdu stala mogočna trdnjava, izlet pa smo zaključili na Reki. Zanimiv in poučen, predvsem pa malce drugačen dnevni izlet, ki diši po zgodovini.

Lanišče

claustra2.JPG
V notranjosti utrdbe na Lanišču so v zgornjem nadstropju prebivali vojaki, spodaj pa sta bila konjski hlev in skladišče.
Marjana Vovk

claustra3.JPG
Informativne table nam povedo več o lokacijah in tamkajšnjem dogajanju v rimskem času.
Marjana Vovk

Na Lanišču je razgledna točka z manjšo rekonstruirano nadzorno utrdbo, ki je skoraj pravilne kvadratne oblike. Vhod ima na jugozahodni strani, ob njem je lina, narejena iz enega kosa apnenca. Druga lina, vpeta v severovzhodno stranico utrdbe, je bila narejena iz enega kosa peščenjaka. Na vrhu utrdbe, ki je nekoliko ožji, je dobro viden tudi prsobran. V notranjosti utrdbe so bili na obzidje nekoč pritrjeni leseni bivalni vojaški objekti. Utrdba Lanišče je bila v uporabi le kratek čas v drugi polovici 4. stoletja, o čemer sklepajo na podlagi odkritih arheoloških najdb.

claustra1.JPG
Na Lanišču je rekonstruirana manjša kamnita rimska utrdba iz 4. stoletja, ki je varovala prehod po rimski cesti.
Marjana Vovk

Hrušica

Trdnjava Ad Pirum je bila zadnja zaporna linija, postavljena na najvišji točki nekdaj glavne rimske ceste Ljubljana (Emona)-Ajdovščina (Castra). Zaporo sestavljajo trdnjava Ad Pirum in zaporni zidovi, ki se vijejo stotine metrov severno in južno od nje. Zaradi lege je bila trdnjava Ad Pirum ena najpomembnejših točk v zapornem sistemu Claustra Alpium Iuliarum, poleg antične Reke pa je v tem sklopu najbogatejše arheološko najdišče.

claustra6.JPG
V muzeju na Hrušici si lahko ogledamo najdbe iz trdnjave Ad Pirum, na primer del konjenikovega oklepa (na fotografiji), ostanke puščic, novce, lončenino …
Marjana Vovk

claustra4.JPG
Ostanki velike trdnjave Ad Pirum in zapornih zidov na Hrušici, ki so varovali pot med Ljubljano in Ajdovščino.
Marjana Vovk

Prvi znaki poselitve izvirajo najpozneje iz 2. stoletja, ko je bila rimska cesta že v uporabi, opuščena pa je bila v 5. stoletju. Zapora je sestavljena iz petih odsekov - trdnjave v osrednjem delu, severnega, jugozahodnega in jugovzhodnega zapornega zidu ter odseka na Polšakovem kopišču. Skupna dolžina zapornih zidov meri skoraj dva kilometra, obseg trdnjave pa več kot 600 metrov. Zapora je nekoč imela tudi 16 stolpov, danes pa so tam arheološki park, muzejska razstava in okoli štiri kilometre dolga arheološka pot.

Pasjak

claustra7.JPG
Ostanke utrdbe na Pasjaku na Hrvaškem bo malce težje najti, saj so na vzpetini sredi gozda.
Marjana Vovk

Na poti z Reke proti Trstu pri naselju Pasjak, nekaj metrov nad današnjo cesto Rupa-Starod pri slovensko-hrvaški meji, stojijo ostanki mogočne utrdbe s tri metre širokimi zidovi. Utrdba je bila postavljena ob nekdanji rimski cesti Tarsatika-Tergeste. Arheološko izkopanega in rekonstruiranega je bilo 200 metrov obzidja z obema vhodoma, preostali del pa je danes viden kot štiri do pet metrov širok nasip, ki vodi po valovitem platoju. Utrdba je nepravilne štirikotne oblike in se odlično prilagaja razgibanemu terenu. Ob obeh vhodih sta po dva pravokotna vhodna stolpa, kjer je na tleh viden tudi kamniti prag.

Reka

claustra8.JPG
Sredi centra Reke so rekonstruirali ostanke zgradbe vojaškega poveljstva (principij).
Marjana Vovk

Zaporni zidovi sistema Claustra Alpium Iuliarum so se vili od antične Reke (Tarsatica) na Hrvaškem po strmem pobočju proti severu nad kanjonom reke Rječine. V središču utrjenega mesta so v 3. stoletju postavili tudi zgradbo vojaškega poveljstva, imenovano principij - s tem je bilo mesto vključeno v zaporni sistem, varovalo pa je eno od glavnih rimskih vpadnih cest z Balkanskega polotoka, iz Panonske nižine in severne Evrope proti antični Italiji. Principij, ki stoji sredi današnje stare Reke, je delno rekonstruiran, tako da si ga lahko ogledate. Zaporni zidovi so delno vidni tudi na vzpetinah Kalvarija in Sveta Katarina.

Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 51, 13.12.2019