Japandroids: iz Kanade s šusom

Brian King in David Prowse, kanadski dvojček trenutno promovira tretji album Near to the Wild Heart of Life. Ustvarjanje v dvoje je kompromis, pravi Prowse, tako kot izbira imena. »Brain je predlagal Pleasure Droids, jaz pa Japan Scream, na koncu sva vsak popustila za pol.« 

S prejšnjo ploščo Celebration Rock sta se na turneji mudila skoraj dve leti. Se je prijateljem zdelo, da sta nora?
Ja. (smeh) Ko so videli naš urnik, so bili eni navdušeni, drugi pa zaskrbljeni, ali naju to ne bo čisto izželo. Tudi menedžer in agent sta dvomila o najini prisebnosti zaradi odločitve.

Kaj vaju je izkušnja naučila o poslu in medsebojnem odnosu?
Kje je meja. Zdaj se zavedava, da za dober koncert občasno potrebujeva počitek. Takrat sva šla do skrajnosti, a sva preživela in prijateljstvo je zdaj trdnejše. Je pa bilo vmes res napeto, zaradi izčrpanosti sva se veliko prerekala. Ne obnašava se več, kot da je vsak dan petek zvečer, ker po dveh letih zaporednih petkovih večerov ti postanejo naporni. (smeh) Zdaj je več časa za ustvarjanje in v Ljubljani bova zaigrala nekaj skladb z naslednje plošče.   

Kaj je pred koncertom ali po njem obvezno in kaj odsvetovano?
To, da moraš reči ne viskiju in da tekili. (smeh) Zdaj smo tekila bend, dolga leta smo bili viski bend. Drugo je bolj ali manj ostalo enako.  

Preberite tudi: Četrti 'da' Dese Muck. Kliknite TUKAJ!

Aktualna plošča ima več slojev in dodatnih inštrumentov. Naključno ali sta namensko šla v ustvarjanje na širšem platnu?
To se je zgodilo po naravni poti. Album sva snemala po koncu turneje in studio je ponudil širše polje eksperimentiranja. Plošča zveni studijsko, prejšnje so zvenele kot koncert, posnet v studijskem okolju. Iz radovednosti sva dodala nekaj inštrumentov, ki jih ne slišite na koncertih, namensko sva se oddaljila od ideje, da mora vse zveneti glasno in hitro.

A še vedno koncertirata kot dvojec, na odru nimata dodatnih glasbenikov.
Zdaj ne čutiva te potrebe, ne trdim pa, da se to ne bo zgodilo v prihodnje. Iz najinega načina igranja v dvoje izvira posebna moč. Tudi skladbe z aktualne plošče zvenijo v živo energičnejše. Če bi se nama zdelo, da ne, bi razmislila o dodatnih koncertnih glasbenikih.  

Ko sta začenjala, nista našla podobno mislečih ljudi, ali je ideja bila ta bazični pristop dveh inštrumentov?
Že od začetka sva se eden ob drugem počutila udobno, a nobeden ni želel peti. Neuspešno sva iskala pevca in si na koncu rekla, da to zmoreva tudi sama. Takrat je bilo na sceni precej popularnih dvojcev, kot The Black Keys in The White Stripes, zato ni bilo to nič nenavadnega.

Kanada je pred tedni postala druga država, v kateri so legalizirali marihuano. Se kot kanadski bend zaradi tega počutite bolj kul? (smeh)
Zakon je sprejet, ni pa še v veljavi. Vancouvra se že dolga leta drži sloves, da je marihuana tam legalna in da gre za del mestne kulture. Z Brianom se redko zakajava. Neumno je, da marihuana, ki ni nevarna, ni povsod legalna. Alkohol je veliko bolj nevaren.

KRATKI IN HITRI

Obvezna zahteva za zaodrje?
Red bull in tekila.

Kje vaju je šokiral odziv občinstva?
Na Poljskem, tam so sami norci. (smeh) Publika je tam vsakič nora, v najboljšem smislu besede.

Kdo se je deklariral kot fen benda in tega niste mogli verjeti?
Foo Fighters so nas povabili na svoj festival Cal Jam. Izkazalo se je, da sva zelo všeč Davu Grohlu.

Najbolj nora stvar, ki ste si jo kupili na turneji?
Nagačeno krokodiljo glavo v New Orleansu. Zakaj sem jo kupil? Isto sem se spraševal sam.

Najbolj nerokenrolerska stvar, ki ste jo naredili?
Te dni ne prežurava vse noči, temveč si čez dan raje ogledava znamenitosti. S fotoaparatom v roki, kot prava turista. (smeh)

Obvezen ritual pred koncertom?
Zdaj se ogrejeva in delava raztezne vaje in nato nazdraviva s kozarčkom tekile. Prej sva pila do zadnje minute.