favorskaya Svet24.si

Ruske oblasti aretirale novinarko, ki je pokrivala...

Natasha Diddee Svet24.si

Priljubljena blogerka leta živela brez želodca, ...

jv_0 Necenzurirano

Kaj se skriva v ozadju nenadnega odhoda direktorja...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

doncic Ekipa24.si

Zaigralo vam bo srce! Ste videli, v kakšni majici...

ela mei2 Njena.si

Skrito v raju: 'Ela' nenadoma vidno spremenjena?

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Delo in optimizem sta najboljši zdravili!

Sonja Javornik, 28.08.2019 08:00:00

Bila je praktično čudežna deklica novinarstva - zagotovo najmlajša urednica pri osrednjem slovenskem časopisu, in to v času, ko se je od urednikov pričakovalo, da obvladajo stroko. Kljub hitri karieri si je uresničila željo, da bo imela veliko družino, in postala mama štirih otrok. Potem se je ločila, se namesto časopisu posvetila obrtnikom, pisati pa je začela za svoj užitek.

Delite na:
Delo in optimizem sta najboljši zdravili!
Knjiga Diagnoza: blondinka vas bo nasmejala do solz. osebni arhiv

No, ne samo svoj, saj je njena deseta knjiga Diagnoza: blondinka vsekakor izjemno zabavno branje prav za vsakega. Še najbolj pa za ženske, ki jih zanima, kakšni so zmenki po štiridesetem in kako tudi izjemno inteligentna ženska naredi kup popolnih oslarij. Karolina Vrtačnik je polna življenja, zato tudi njena knjiga navdušuje.


Ločili ste se, sami skrbite za dom, otroke, ni vam lahko niti glede financ, pa vseeno ste vedno nasmejani. Kako je to mogoče?

Ja, kaj pa naj? V večini življenjskih situacij, razen izjemno tragičnih, se lahko človek čisto lepo odloči, kako bo reagiral: Bo poiskal svetle plati ali bo jamral? Kar se jamranja tiče, res nisem tipična Slovenka - gre mi na živce, kar otrokom tudi povem. Lasje mi gredo pokonci, če se skušajo smiliti sami sebi ali pa meni, če to ni res nujno potrebno. In nujno potrebno je redko kdaj. Delo in optimizem sta najboljši zdravili.

»Naivna, kot sem, sem se prijavila celo na tinder, misleč, da ljudje, ki dajo gor svoje fotke in podatke, pač iščejo še kaj več kot »večerjo z zajtrkom.«

Vas torej nikoli ni skrbelo, ali bodo res vsi računi plačani?

Kar malo užaljena sem bila, ko mi je družinski prijatelj ob ločitvi dejal, da pobirajo stave, čez koliko mesecev bova z bivšim možem spet skupaj. Zdelo se jim je nemogoče, da bi lahko sama vzgajala in vzdrževala štiri otroke, skrbela za hišo in avto, vodila podjetje in delala še v svojem. Ampak veste kaj - očitno sem bila od prej zelo dobro natrenirana, kaj naj rečem drugega. Zame se je spremenilo le to, da sem se dobesedno razcvetela in pomladila. Pa ni bila vzrok za ločitev kakšna druga ljubezen, da ne bom narobe razumljena. 

Povejte iskreno - ste bili kdaj v situaciji, ko ste tudi vi tarnali?

Ja, sem bila. Ob nekaj tragičnih življenjskih prelomnicah in težkih izgubah. Čeprav ni šlo toliko za tarnanje kot za tako globok pretres, da sem se umaknila od ljudi in celo od sebe. 

FB_IMG_1565108986150.jpg
Čeprav sama skrbi za štiri otroke in opravlja po več služb hkrati, je vedno nasmejana in ne jamra.
osebni arhiv

Če se ne motim, ste rekorderka glede na to, da ste že praktično med prakso postali urednica Delove priloge. Verjetno ste si takrat mislili, da vas v življenju čakajo samo uspehi?

Niti pomotoma. Ko sem prišla na Delo, sem imela nizko samopodobo in samozavest (no, saj ju imam še sedaj, ampak pustiva te umazane podrobnosti). Ko so mi pri 23 letih ponudili mesto urednice, sem ga hotela zavrniti. Ker sem idealizirala novinarstvo in hotela še naprej gojiti lastne romantične predstave, kaj bom počela v tej smeri. Pa sem imela neverjetno srečo, strašansko dobrega šefa in mentorja, ki me je z očetovsko naklonjenostjo peljal skozi vse čeri in mi pomagal, da sem se »naredila«. Ko se danes oziram nazaj, ne morem verjeti, kako so mi zaupali: na uredniškem kolegiju so tedaj sedeli skoraj izključno moški 50 plus, potem pa pride vmes ena frklja, prepričana, da je svet izključno pravičen in pošten, in jim skuša biti enakovredna. 

»Kadar otroci ne izpolnijo mojih gospodinjskih pričakovanj, jim samo predlagam, naj si zamislijo prizor, ko v našem carskem brlogu, kjer se imamo res fajn, na našem ogromnem kavču leži kakšen nadomestni očka in gleda šport po tv.«

Pa tudi - kaj pa sploh so to uspehi? Iskreno, zame so največji uspeh moji sijajni štirje otroci. Pa topli odnosi s starši in tesne prijateljske vezi s tako izjemnimi ljudmi, da si še pred nekaj leti nisem niti predstavljala, da je na tem svetu toliko dobrih ljudi. 

Vse drugo pride in gre, je bolj za spotoma; službe, denar, trenutki pozitivne izpostavljenosti … le srčne vezi so tiste, ki ostanejo in nas bogatijo.

FB_IMG_1565108663538.jpg
Najbolj je ponosna na svoje štiri otroke.
osebni arhiv

Ali tudi sami radi berete zabavne zgodbe o tipično ženskih zapletih?

Seveda. Tako kot rada pišem, rada tudi berem. Zdaj včasih rečem v šali moji mami, ki je bila včasih huda, ko sem vse dneve samo brala, da sem si s tem »pribrala« svoj poklic.

Take zgodbe o ženskih težav(ic)ah pa mi pomagajo, saj ob njih spoznavam, kako res je, da človek v nesreči ni nikoli sam. Pa naj gre za ponesrečene gospodinjske poskuse, zmenke ali pa hujšanja.

»Na uredniškem kolegiju so tedaj sedeli skoraj izključno moški 50 plus, potem pa pride vmes ena frklja, prepričana, da je svet izključno pravičen in pošten, in jim skuša biti enakovredna.«


Glede na to, da je v knjigi zagotovo najbolj zabavno brati o vaših zmenkih, me zanima, kako je s tem po štiridesetem.

Ojoj, tole vprašanje je pa nizek udarec, haha. Kako naj se pa zdaj izmažem? 

Naivna, kot sem, sem se prijavila celo na tinder, misleč, da ljudje, ki dajo gor svoje fotke in podatke, pač iščejo še kaj več kot »večerjo z zajtrkom«. No, imela sem se priložnost iz prve roke prepričati, da ni čisto tako.

Torej so zmenki v zrelih letih še težji kot v najstniških?

Včasih rečem prijateljicam, naj bodo srečne, ker so po štiridesetem v resnih in dolgočasnih zvezah. Kajti v mojih letih je strašno naporno »biti na trgu«. Še dobro, da je svoboda moja najvišja vrednota in mi na pamet ne pade, da bi še kdaj ponovila kakšno zakonsko vajo iz mojega »prejšnjega življenja«. Kadar otroci ne izpolnijo mojih gospodinjskih pričakovanj, jim samo predlagam, naj si zamislijo prizor, ko v našem carskem brlogu, kjer se imamo res fajn, na našem ogromnem kavču leži kakšen nadomestni očka in gleda šport po tv. Zakričijo od groze in se razbežijo k ukazanim opravilom, jaz pa med tem skočim v oblekico in grem na lepše. Novim dogodivščinam naproti.

 Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 34, 16. 8. 2019