Dan, ko bo ljubezen ponovno združila Slovence
Pesem Dan ljubezni bo tudi letos, 23. maja odmevala po Sloveniji. Pesem velja za zimzeleno in eno najbolj prepoznavnih melodij v zgodovini slovenske glasbe.
Tadej Dejvi Hrušovar, avtor skladbe Dan ljubezni, vodja Belih vran ter zasedbe Pepel in kri, letos slavi 72. obletnico življenja in 52-letnico kariere. Njegova ponarodela skladba Dan ljubezni je skozi leta postala himna ljubezni. Več tisoč priložnostnih pevcev jo bo letos že sedmo leto zapored prepevalo po vsej Sloveniji. Je pesem z močnim sporočilom: starejše nostalgično spominja na čas, za katerega se zdi, da je bilo ljubezni več in je bila dostopnejša, mlajšim nudi zaupanje vase in vero v jutri, vsem skupaj pa odpira pot naprej.
Dan ljubezni je evrovizijska skladba, ki je v zadnjih 50 letih postala zelo velika uspešnica ne le v Sloveniji, temveč tudi zunaj naših meja. Kot ste sami omenili, vam je ta pesem spremenila življenje in vas iz odvetniškega poklica preusmerila v glasbene vode. Ste kdaj obžalovali?
Nikoli. Ponosen sem, da je pesem Dan ljubezni v ljudeh spodbudila pozitivna čustva in energijo, ki jo še posebno v današnjih časih potrebujemo, zato je ta skladba postala večna. Postala je sopomenka za pozitiven način razmišljanja, ki s seboj potegne prave človeške vrednote. Ko sem pisal to skladbo, si nisem niti v sanjah mislil, da bo imela tako velik vpliv na ljudi. Skupina Pepel in kri je s to skladbo zmagala na Opatijskem festivalu leta 1975 in s tem pridobila pravico zastopanja barv nekdanje Jugoslavije na tekmovanju za Pesem Evrovizije v Stockholmu, kjer je zasedla 13. mesto. To je bil velik uspeh. 15 let pozneje sem okusil sladkost evrovizijske zmage, ko je Pepel in kri kot spremljevalna skupina nastopila s Totom Cutugnom.
Pesem Dan ljubezni vsako leto 23. maja odmeva po vsej Sloveniji. Po besedah pobudnikov je glavna ideja projekta, da se ljudje povežejo v skupnem trenutku in ga posvetijo ljubezni v najširšem pomenu. Ste ponosni, da je pesem pravzaprav postala himna ljubezni?
Ideja je dozorela pred sedmimi leti, ob stoti obletnici Pihalnega orkestra Logatec. Namen Dneva ljubezni je širok. Ideja je, da bi se ljudje posvetili ljubezni in pozitivnim vrednotam. Iz ljubezmi pravzaprav izhajajo vse vrednote: ljubezen do partnerja, otrok, živali, življenja, navsezadnje do medsebojnih človeških odnosov in solidarnosti. Skratka vse tisto, kar je v človeku dobrega. Žal pa se te vrednote izgubljajo, in to načrtno, živimo v času neoliberalizma, zato je eden izmed ključnih težav sodobne družbe, kako najti način za ponovno oblikovanje pozitivnih skupnih družbenih ciljev. Zato je treba toliko bolj poudariti pozitivne konzervativne vrednote.
Torej lahko glasbeniki pripomorete k sožitju med ljudmi oziroma imate moč, da spremenite mišljenje ljudi v Sloveniji?
Glasba lahko ima močno sporočilno noto. Sam sem navdih za ustvarjanje dobil od ameriške glasbe, ki se je rojevala v 60. letih. Naraščujoča priljubljenost in vpliv te glasbe sta spremenila družbo v mnogo pogledih, tudi z javnimi protesti proti socialnim in političnim problemom. Dvoje takih so bili rasni predsodki in vojna v Vietnamu. Vsi ti problemi so bili del besedil, glasba je postala sredstvo, s katerim so najlažje in najhitreje dosegli občinstvo. Iz obdobja so znani zlasti hipiji, ki so zavračali materializem, kritizirali oblast, živeli v komunah, poslušali rock glasbo ter imeli liberalna stališča do spolnosti in drog. Tudi sam sem poskušal v takratni Jugoslaviji s svojo glasbo med ljudi prinesti ljubezen in pozitivno razmišljanje, saj je znano, da ljudje z zdravim in pozitivnim odnosom do življenja živijo bolje.
Kakšna je vaša glasbena zapuščina?
Na tem mestu bi citiral dr. Matjaža Kmecla, ki mi vsakič znova, ko me sreča, reče: »Kadar vas vidim, vam moram vedno znova povedati, kako rad prisluhnem vaši glasbi, ki je tako povezana z vami, in moram vam zaupati, da ste vi eden redkih Slovencev, ki ste se že za časa svojega življenja s svojim delom zapisali v zgodovino slovenskega naroda.« Mislim, da to pove vse.
Kljub vaši bogati glasbeni karieri vas nekateri želijo popolnoma izbrisati z glasbene scene. Zakaj?
Grozljivo, kaj se dogaja v naši državi, kako deluje. Želel bi si, da bi že enkrat naredili konec maščevalni politiki dveh bregov in razmišljanju »Če nisi z nami, si proti nam«. Žal je to slovenska resnica, ki se vedno znova dokazuje. Sporeči se znamo celo glede tega, ali je trava zelena ali ne.
Pred dvema letoma ste praznovali 70. obletnico rojstva in 50. obletnico glasbene kariere, pa o tem ni bilo nikjer ničesar slišati. Zakaj?
Tako na nacionalni televiziji kot na POP TV se me izogibajo, kot da bi imel kugo. Sem edini, ki mu je RTV Slovenija zaprla vsa vrata, ki pri vseh obljubah nima jubilejne zgoščenke. Pri 70. obletnicah so vsi dobili jubilejne koncerte. Razumem, da ima vsaka generacija svoje vzornike, svojo glasbo, svoj pogled na svet in svoja pravila, vendar bi lahko kljub temu kdaj omenili tudi nas, starejše glasbenike, ki smo orali ledino in smo z glasbo spreminjali družbo. Žal pa je vpliv na družbo, ki ga ima danes pop glasba, popolnoma drugačen kot nekoč. 21. stoletje ni prineslo zgolj »instant« glasbenikov, temveč tudi »instant« poslušalce.
Sicer pa ste še vedno dejavni s skupino Pepel in kri?
Seveda, ne glede na to, da nas nekateri mediji ignorirajo in so nekateri glasbeni uredniki našo glasbo celo prepovedali predvajati na radiu, med drugimi Andrej Karoli na nacionalnem radiu, kjer sem bil v službi 38 let. To se mi zdi nedopustno. Sem pa toliko bolj vesel, da nas naše zvesto občinstvo ni pozabilo. Še vedno nas vabijo na vse konce Slovenije. Moram se pohvaliti, da so naši koncerti vedno dobro obiskani, naši privrženci pa znajo vse naše skladbe na pamet; še posebej smo veseli, ko z nami prepevajo najmlajši.
Je razlog v ignoriranju urednikov tudi v tem, da ste se pred leti podali v politiko?
V nekem trenutku sem začutil, da bi kot diplomirani pravnik morda lahko koristil naši družbi, zato sem se precej naivno podal v politične vode. Vse se je začelo, ko sem kandidiral na listi Slovenske ljudske stranke. Sicer nisem prišel v parlament, sem pa od znotraj spoznal politiko in ustroj njenega delovanja, spoznal sem posameznike in poskušal razumeti njihov način razmišljanja. Žal pa se je potem vse začelo spreminjati, kar naenkrat so me vsi odpisali. Nikjer več nisem bil zaželen. Takrat se je začela cenzura moje glasbe. Največji udarec pa sem doživel, ko so me na Radiu Slovenija, kjer sem bil zaposlen 38 let, prisilno upokojili. Preprosto so ukinili moje delovno mesto. Ukinitev delovnega mesta je bila zgolj navidezna, saj so po moji upokojitvi zaposlili drugega delavca, ki je opravljal enako delo kot jaz, kar pomeni, da niso obstajali resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, temveč iz osebnih.
Zakaj mislite, da smo Slovenci med sabo tako skregani in sami sebi največji sovražnik?
Dokler bomo razmišljali »Če nisi naš, si njihov in torej takoj označen za sovražnika« in dokler ne bomo razčistili z zgodovino, ne bomo zmogli iti naprej. Rešitev nam ne morejo ponuditi ljudje, ki so še vedno vpeti v pretekli režim. To je edinstveno v Sloveniji: smo edina država, ki še ni počistila s preteklostjo in s tem dala proste poti prihodnosti. Rešitev vidim v medgeneracijskem sodelovanju, z roko v roki z mlajšo generacijo, ki ji ni vseeno, v kakšni državi bo živela.
Vaša skladba Dan ljubezni združuje ljudi. Kako bi lahko spet združili ljudi?
Razpetost med dobrim in zlim je stalnica v naših življenjih, sreča – žalost, sovraštvo – ljubezen in tako naprej. Moramo dati prednost pozitivni energiji in jo posredovati naprej. Glasba ima neverjetno moč združevanja in nosi upanje, zato vsem priporočam, naj se ji prepustijo.
Katera glasba pomiri vas?
Vedno imam ob sebi kitaro. Igranje nanjo me pomiri, sprosti, je moj največji užitek. Te dni ustvarjam pesem z naslovom Angel. Govori o majhni punčki, ki je zbolela za levkemijo in žal umrla, zdaj pa se vrača v podobi angela varuha, ki prinaša upanje in vero v dobro. Dobro se z dobrim vrača, prav tako pa se slabo vrača s slabim. Zapomnite si, da je dajanje enako pomembno kot sprejemanje. Vsak dan imamo priložnost za drugačno življenje, saj prav vsak dan stojimo na točki preobrata. Na vas je, da se odločite, po kateri poti želite: po poti ljubezni in prijateljstva ali po poti sovraštva.
