Dan D vračajo Milo za drago!
Povsod je lepo, a doma je najlepše, zato vas Dan D na koncert vabi kar v svoj »plac« za vaje!
Po ne ravno dobro sprejetem albumu DNA D se novomeški rockerji tokrat vračajo v povsem drugačni luči. Odločili so se za novo pot, s katero pa, kot pravijo, nadgrajujejo preteklo delo in nadaljujejo pot v neznano. Uvodnik za svoj prihajajoči album so predstavili kar na USB-ključku, ki so ga skrili v Milo za drago. O milu, koncertih v njihovem »placu« za vaje ter družinskem življenju je z nami iskreno spregovoril pevec in soustanovitelj skupine, Tomislav Jovanović - Tokac.
Dan D je torej ustvaril nov projekt, na katerem predstavljate deset pesmi. Koliko časa je Milo za drago nastajalo?
Začeli smo z nekaj pesmimi, ki smo jih predstavili na javnih vajah. Povabili smo ljudi, da vidimo odziv, nato pa smo vsak mesec dodali kakšno pesem ali dve. Sproti smo tako vadili in predstavljali pred občinstvom, po približno letu dni pa je bila zadeva končana.
Preberite tudi: Letošnja Animateka se podaja v navidezno resničnost.
Kako milo diši?
Diši po smrekah; sam sem sicer želel sivko.
Pa se lahko z Milom za drago tudi umivaš? Ali ne uničiš USB-ključka, ki je v njem?
Ne, z umivanjem ne uničiš ključka, saj je zaščiten s posebnim čepkom.
Kako to, da ste se odločili svojo glasbo postaviti ravno v središče mila?
Predvsem gre za simboliko. Gre za to, da moraš uničiti nekaj lepega, da prideš do zlata oziroma do vsebine, po drugi strani pa želimo s tem nakazati, da si umivamo roke od vsega, kar je bilo narejeno. V začetku naslednjega leta bomo izdali celoten album, kjer bo predstavljenih 16 pesmi, saj smo v milo skrili le delček albuma z izborom desetih pesmi, kar predstavlja neki »teaser«.
Kako ste se odločili, katere pesmi boste najprej predstavlili? Je imelo občinstvo prste vmes?
Ne, ni bilo zaradi občinstva. Izbrali smo, kar nam je bilo najbolj všeč. Vseh pesmi, ki smo jih napisali, je bilo okoli 30; med njimi smo nekako sproti izbirali. Lahko bi rekel, da gre za neki glasbeni občutek.
Kje pa lahko vaši poslušalci kupijo Milo za drago? Se ga da dobiti tudi v navadnih drogerijah?
Zamisel o drogerijah ni slaba, na to žal nismo pomislili, mogoče bi morali malo razširiti trg. (smeh) Za zdaj ga dobi vsak, ki pride na naš »špil« v »plac«, kupite pa ga lahko tudi na naši spletni strani.
Prvi singel na albumu se imenuje Boli me K. Videospot ste prepustili dijakom iz Novega mesta. Kako je prišlo do tega sodelovanja?
Odločili smo se, da damo priložnost tudi mladim. Nismo želeli, da bi spot naredili že uveljavljeni režiserji. Čim več svoje glasbe želimo deliti med ljudi, tudi mlajše generacije, jim dati priložnost, da predstavijo svoje dojemanje naše glasbe. To je tisto, kar nas zanima. Če položimo svoje skladbe v roke kogarkoli drugega, bomo iz tega, kar nastane, lahko izvedeli, kako nas vidijo oni. Če bi sami delali videospot, bi bile zadeve vsekakor videti drugače, tako pa je bilo prepuščeno drugim in presenetilo še nas.
V zadnjem času je precej odmevalo, da svoje koncerte prirejate kar v prostoru, ki ga sicer uporabljate za vaje. Kako to, da ste se odločili za tak korak?
Ker je najlepše doma. (smeh) Tako smo se odločili predvsem zato, ker smo v prejšnjo ploščo vložili ogromno truda, bilo je veliko garanja, s čimer smo dosegli tudi ogromen tehnični napredek. A ne glede na ves naš trud žal s strani občinstva ni bilo odziva oziroma nekega zanimanja, kar pomeni, da smo na terenu mogoče malce pogoreli. Lahko bi rekel, da ne gre za previdnost, ampak za kanček sebičnosti, zato smo si rekli: »Kdor nas ima rad, naj pride k nam domov.« Ljudje pridejo z vse Slovenije; do tistih, ki pridejo, imamo neko spoštovanje, ker so si vzeli čas. Na voljo jim damo sredo, četrtek, nedeljo, tako da vidimo, koliko nas imajo radi. (smeh) Ampak pridejo vedno in smo zelo zadovoljni, mi in oni. Tudi zato smo se odločili za milo, da damo neko darilo vsem, ki pridejo k nam domov na obisk. Sami koncerti v našem »placu« pa so se izkazali za kakovostno druženje, drugačno, kot se zgodi na velikih odrih.
Kakšna pa je razlika med velikimi koncerti in temi v vašem »placu«?
Na velikih koncertih je veliko bolj stresno in prisiljeno. Tukaj pa smo si blizu, ena na ena. Koncert traja uro, uro in pol, nato še kakšno rečemo in kaj popijemo ter se razidemo v nekem lepem duhu. Tega danes ni več veliko.
