Boji se, da bi se otroka znašla v peklu mamil
Michael Douglas je prepričan, da so težave z odvisnostjo zapisane v genih njegove družine, zato se boji, da bosta njegova otroka, ki sta v občutljivih najstniških letih, zašla na stranpot.
Pravzaprav ima sloviti ameriški igralec in filmski producent Michael Douglas trenutno vsaj dva razloga za veselje in dobro voljo. V začetku novembra je končno dobil več kot zasluženo zvezdo s svojim imenom na hollywoodskem pločniku slavnih, poleg tega pa igra glavno vlogo v Netflixovi humoristični seriji The Kominsky Method. Kljub temu pa nad 74-letnim hollywoodskim zvezdnikom še vedno visi črn oblak. Michael se namreč boji za svoja otroka, ki ju je dobil v zakonu z velško igralko Catherine Zeta-Jones, s katero je poročen od leta 2000. Dylan Michael je avgusta dopolnil 18 let, Carys Zeta pa je aprila praznovala 15. rojstni dan, kar pomeni, da sta v najobčutljivejših letih, ko so najstniki najbolj dovzetni za razne neumnosti, ko se začnejo upirati staršem in hoditi na zabave, na katerih popivajo, kadijo in morda celo uživajo mamila. Da so starši zaradi tega zaskrbljeni in vznemirjeni, je povsem normalno, v Michaelovem primeru pa je položaj še dodatno zaostren. V sloviti igralski družini Douglas so težave z odvisnostjo od opojnih substanc namreč zapisane v genih. To je trikratni očka pred nedavnim potrdil tudi v intervjuju, ki ga je dal za britanski tabloidni dnevnik Daily Mirror. »Ker moraš biti previden, se pozanimaš o genetiki … Na obeh straneh moje družine se pojavljajo težave z odvisnostjo, zato svoja mlajša otroka pozorno opazujem. Vedno znova se pogovarjamo o teh stvareh,« je pojasnil.
Sin v zaporu, polbrat mrtev
Michael si na vso moč prizadeva, da Dylana in Carys ne bi doletela usoda njunega polbrata Camerona Douglasa. Cameron, ki bo decembra praznoval okrogli 40. rojstni dan, je igralec, ki ga je Michael dobil v zakonu s filmsko producentko Diandro Luker, s katero je po zakonskih vodah plul med letoma 1977 in 1995. Odvisnika od heroina so možje postave aretirali trikrat. Že leta 1999 so ga na Manhattnu zasačili s kokainom, a so vse obtožbe proti njemu ovrgli, ker je priznal krivdo. Osem let pozneje so policisti v njegovem avtu našli brizgo s tekočim kokainom, a se je tudi takrat izvlekel brez kazni. Ko se je tretjič srečal z roko pravice, pa mu je sreča obrnila hrbet – julija 2009 so mu odvzeli prostost zaradi posedovanja 0,23 kilograma metamfetamina. To je bila dovolj velika količina, da so ga obtožili razpečevanja. Da bi bila stvar še hujša, mu je srčna izbranka v času, ko je prestajal hišni zapor, prinesla heroin, skrit v električni zobni ščetki. V želji, da bi dobil čim blažjo kazen, je januarja 2010 vse priznal, tri mesece pozneje pa so ga, uradno zaradi posedovanja heroina ter preprodaje velikih količin metamfetamina in kokaina, obsodili na petletno zaporno kazen. Michael je že takrat javno prevzel krivdo in izjavil, da je bil slab oče. Je pa poudaril, da je po eni strani dobro, da je njegov najstarejši otrok pristal v zaporu, saj bi v nasprotnem primeru umrl zaradi mamil ali pa bi ga kdo ubil: »Mislim, da je dobil priložnost, da začne novo življenje, in tega se tudi zaveda.« Ker so Camerona tudi za rešetkami večkrat zasačili z mamili, ga je doletela dodatna zaporna kazen, zato se je na prostosti znašel šele 1. avgusta 2016, po prestani sedemletni kazni. V tej tragični zgodbi pa je vendarle tudi nekaj dobrega – Cameron, ki je menda povsem okreval, namerava napisati knjigo o svojem življenju, v kateri se bo posvetil predvsem zaporniškim izkušnjam, poleg tega pa se ponovno osredotoča na igralsko kariero. To pa ni edini član družine Douglas, ki je podlegel odvisnosti. Tudi njegov oče Michael je imel težave z opojnimi substancami: »Leta 1991 sem bil na zdravljenju, verjetno v največji meri zaradi alkohola, a tudi mamila so igrala vlogo.« Seveda pa ne smemo pozabiti niti na Michaelovega polbrata Erica Douglasa, ki je bil večkrat aretiran, med drugim zaradi nasilja nad policistom, vožnje pod vplivom alkohola in mamil, pretepanja in posedovanja kokaina. Igralec in stand up komik, ki je bil leta 1999 zaradi prevelikega odmerka xanaxa osem dni v komi, se je zaradi odvisnosti od alkohola, mamil in zdravil na recept zdravil v 20 različnih rehabilitacijskih centrih, a mu žal prav nobeno zdravljenje ni pomagalo. Leta 2004, ko je bil star komaj 46 let, je umrl zaradi usodne mešanice alkohola, pomirjeval in protibolečinskih tablet.
Hollywoodski velikan Kirk Douglas, ki je 9. decembra praznoval že 102. rojstni dan, pa je v nasprotju s svojima sinovoma in vnukom »genetsko nesporen«, kot se je izrazil Michael: »Ves čas me sprašuje, ali se ukvarjam s športom. Že od nekdaj ima svojega osebnega trenerja. Vse, kar govorijo o tej posebni generaciji, je resnica.«
Otroci bi bili radi igralci
V želji, da se Carys in Dylan ne bi znašla v skušnjavi in da ne bi niti pomislila na to, da bi se podala po stopinjah svojega očeta, strica ali polbrata, se Michael z njima veliko pogovarja o mamilih in nevarnostih, ki jih prinaša odvisnost. Pri svojih mlajših otrocih bi rad popravil tisto, kar je pri vzgoji Camerona storil narobe. S svojim najstarejšim otrokom je namreč preživel premalo časa in mu posledično ni namenjal dovolj velike pozornosti. V nekem intervjuju, ki ga je dal pred dvema letoma, je dobitnik dveh oskarjev priznal, da nosi del krivde za to, da se je njegov sin znašel v peklu mamil: »Bil sem slab oče, ker sem se preveč osredotočal na gradnjo svoje kariere.«
