Tako je Černobil videti danes
26. aprila 1986 se je v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini, takratnem delu Sovjetske zveze, ob eksploziji jedrskega reaktorja zgodila najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije.
Ker reaktorska zgradba ni bila zaščitena, so se radioaktivni delci razširili prek zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnih ZDA. Kontaminirana so bila velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije, kar je povzročilo evakuacijo in preselitev približno 300.000 ljudi. Zaradi prikrivanja podatkov takratnih sovjetskih oblasti je zelo težko natančno oceniti število žrtev. Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1998 našteva 212 mrtvih izmed 72.000 »likvidatorjev« (od približno 600.000), poročilo Mednarodnega združenja zdravnikov za preprečitev jedrske vojne več deset tisoč mrtvih med likvidatorji, poročilo Združenih narodov iz leta 2005 pa navaja 56 neposrednih smrti: 47 delavcev ob nesreči in 9 otrok z rakom ščitnice, ocenjeno pa je, da naj bi zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo, umrlo do 9000 ljudi.
Na kraj tragičnega dogodka se je junija letos podal Aleksander Prosen Kralj iz Dobrih zgodb.
»Ko se je zgodila ta katastrofa, sem bil star pol leta, sem pa o njej veliko izvedel že v otroštvu. Že nekaj časa sem si želel iti tja. Zelo me namreč zanimajo zgodovina in bližnja preteklost, kako so ljudje nekoč živeli in kako sta industrializacija in tehnologija spremenili naš svet.
Še posebno se mi zdi fascinantna nuklearna fizika, kako jedrski reaktorji proizvajajo elektriko oziroma kaj pomeni cepljenje atomov. Vse to je bil nekako povod, da sem si želel obiskati Černobil. A nikoli ni bilo pravega trenutka niti interesa mojih prijateljev, da bi šli tja. Vsi so vedno rekli: 'Ja, gremo!' vendar se potem to nikoli ni zgodilo. Z HBO-jevo serijo Chernobyl pa je ta trenutek končno prišel,« nam je ozadje obiska Černobila pojasnil Sandi.
Z agencijo, ki jo je izbral v Kijevu, do koder se je pripeljal z avtomobilom, je tisti dan potovalo približno sto posameznikov oziroma dva avtobusa, izlet pa jih je stal okoli 100 evrov na osebo. Pot po izključitvenem območju Černobil jih je najprej vodila do Zalise, največje vasi v območju, kjer je pred jedrsko katastrofo prebivalo skoraj 3000 ljudi, pretežno kmetov. Nato so se ustavili v vasi Kopači, ki je v celoti zasuta.
O nekdanjem obstoju vasi priča le še vrtec, ki je bil zgrajen iz opeke. Skozi Rdeči gozd, ki je najbolj onesnažen kraj z radioaktivnim sevanjem na svetu, so se pripeljali do Pripjata, mesta duhov. Sprehodu po nekoč luksuznem sovjetskem mestecu sta sledila kosilo v menzi poleg nedelujoče jedrske elektrarne in ogled kritičnega, četrtega bloka. V sklopu izleta so obiskali tudi strogo varovano vojaško poslopje Radar Duga-1 iz obdobja hladne vojne, katerega domet je prek Atlantskega oceana segal vse do ZDA. Na koncu pa so si ogledali še mesto Černobil, v katerem danes prebivajo delavci, ki razstavljajo jedrsko elektrarno, gasilci in policisti.
»Ko prideš čez tisto barikado, je, kot da bi se preselil 33 let nazaj. Vse je ostalo tako, kakor je bilo v Sovjetski zvezi: napisi, arhitektura … le da je zapuščeno in zaraščeno,« je svoje vtise po ogledu za MajoLizo strnil Sandi. Presenečen pa je bil tudi nad količino sevanja. Pričakoval je namreč, da bodo bistveno bolj izpostavljeni radioaktivnemu sevanju, a se je izkazalo, da je vse skupaj dosti varno.
Več fotografij si oglejte v spodnji fotogaleriji.