Zakaj zavračamo znanost?
Ljudje znanosti vse manj verjamejo ali pa vsaj ne zaupajo. Nastaja pravo "proti-razsvetljensko gibanje", ki pa dolgoročno škodi človeštvu kot celoti.
Eden najbolj opaznih premikov zadnjih letih, še posebej pa v času pandemije je vzpon lažnih vesti, ki objavljajo trditve, ne da bi pri tem navajali utemeljene in preverjene dokaze, ali se sklicujejo na druge podobne članke ali "strokovnjake".
Paleta tovrstnega "znanja" je izredno široka. Od relativno neškodljivih napovedi koncev sveta, ali trditev, da je Zemlja ploščata, do tistih, ki imajo večji negativni skupni učinek, kot je zanikanje globalnega segrevanja, nasprotovanje cepljenju ali trditev, da je pandemija koronavirusa izmišljena.
Raziskovalci so temu trendu nadeli ime "proti-razsvetljensko gibanje", in s tem namignili na t.i. "dobo razsvetljenja" v 17. in 18. stoletju, ko je znanost dobila zagon in priznanje in omogočila napredek človeštva, o katerem so včasih lahko samo sanjali.
Iskanje krivca za vse večje nezaupanje ali nasprotovanje znanstvenim ugotovitvam povzroča veliko kazanja s prstom in tudi frustracij, vendar je skupina psihologov, ki je pojav raziskovala, ugotovila nekaj ključnih dejavnikov, ki povzročijo, da ljudje začnejo zavračati znanost. Pri tem pa ti dejavniki nimajo nobene zveze z njihovo izobrazbo ali inteligenco.
Pravzaprav so raziskovalci ugotovili, da se ljudje, ki zavračajo sprejete znanstvene ugotovitve kot so globalno segrevanje, varnost cepiv in evolucija, v glavnem prav tako zanimajo za znanost in so prav tako dobro izobraženi, kot ostali.
Ljudje večinoma razmišljajo kot pravniki in ne kot znanstveniki
Temeljni dejavnik, ki povzroči zavračanje pa je njihov način razmišljanja. Ko pride do vprašanja dejstev, ljudje razmišljajo večinoma kot pravniki in ne kot znanstveniki. To pomeni, da "prebirajo" oz. "izbirajo" tista dejstva in raziskave, ki podpirajo tisto, čemur že tako ali tako verjamejo.
Torej bo tisti, ki ne verjame, da je globalno segrevanje posledica človekovega delovanja na okolje, z lahkoto ignoriral stotine raziskav, ki to potrjujejo in izbral eno samo, ki na to meče dvom. Tovrstno vedenje ima ime: "konfirmativni bias" oz. "potrditvena pristranost".
Tovrstna pristranost pa ne velja samo za izbor znanstvenih dejstev, pač pa tudi za vse vrste prepričanj - od verskega, političnega pa celo do čisto vsakdanjih prepričanj in odločitev, kot je na primer izbor internetnega brskalnika, pravi Troy Cambell iz oregonske univerze, ki je sodeloval pri eni izmed raziskav.
"Ljudje tista dejstva, ki podpirajo njihovo mnenje ali nazor, obravnavajo kot bolj ustrezna ali primerna. Ko dejstva nasprotujejo njihovim mnenjem, jih ne zanikajo vedno, vendar pa jih štejejo kot manjvredna," pravi.
"Ko gre za konflikt v zvezi z družbenimi nevarnostmi, kot so recimo klimatske spremembe, jedrska varnost ali varnost cepiv, se običajno obe strani - tako podporniki kot nasprotniki, sklicujejo na znanost," pravi eden iz skupine raziskovalcev, Dan Kahan iz univerze Yale.
Znanost kot orožje politikov za prevlado
In zakaj torej prihaja do zavračanja znanstvenih spoznanj in strinjanj znanstvene skupnosti? Velik del problema je po ugotovitvah raziskovalcev v tem, da ljudje povezujejo znanstvene ugotovitve z družbenimi ali političnimi nagnjenji. Če torej znanost ugotovi nekaj, kar se ne sklada z njihovimi prepričanji, ali če znanstvenik ne pripada njihovemu političnemu prepričanju ali veri, ugotovljena dejstva štejejo kot nerelevantna ali celo neresnična.
Sicer to včasih ni bil tako velik problem, saj so povečini tudi politični in kulturni ali mnenjski voditelji običajno upoštevali in priznavali znanstvena dognanja in jih promovirali kot družbeni interes.
Zdaj pa so znanstvena dejstva postala nekakšno orožje politikov za ugajanje volivcem in dosego politične prevlade. In prav zmeda, ki jo s tem povzročajo, je tista, ki je dolgoročno lahko nevarna.
Psiholog Matthew Hornsey pravi, da je tveganje, da bi še naprej ignorirali anti-razsvetljenjsko gibanje preprosto preveliko. "Proticepilsko gibanje odnaša življenja, dvom v globalno segrevanje upočasnjuje odziv na to največjo grožnjo naši družbi, gospodarstvu in okolju," pravi. "Odrasli smo v dobi, ko je veljalo, da so razum in dokazi način, kako lahko razumemo pomembne zadeve, ne pa strah, skriti interesi, tradicija ali vera. Rast dvomljivcev v globalno segrevanje in proticepilskega gibanja, so nas privedli do spoznanja, da so vrednote iz razsvetljenja resno ogrožene," dodaja.
Znanost sedaj išče načine, kako bi ne le povrnila zaupanje v svoja spoznanja, pač pa jih ljudem prenesla tudi na primeren in njim razumljiv način.
