Ugotovili kako koronavirus napada možgane
Čeprav koronavirus napada predvsem dihala, pa lahko napade tudi možgane. Tudi možganske celice imajo receptorje, na katere se lahko virus "prilepi".
Ameriški znanstveniki so ugotovili, da je koronavirus, ki povzroča covid-19, sposoben okužiti dve vrsti možganskih celic - nevrone in astrocite. Njihove ugotovitve bi lahko razložile nevrološke simptome, ki jih nekateri bolniki doživljajo tudi po tem, ko so bolezen že preboleli, je v sredo poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Novi koronavirus je najpogosteje prizadene dihala, vendar pogosto povzroči tudi vrsto drugih težav, vključno s kratkoročno izgubo spomina, utrujenostjo in občutkom, ki ga pogosto opisujejo kot možgansko meglo.
Znanstveniki poskušajo razumeti, zakaj in kako okužba s koronavirusom povzroča te težave v možganih, je povedala vodja študije, molekularna endokrinologinja Diana Cruz-Topete z univerze v Louisiani. Študija se je osredotočila na ugotavljanje, ali virus težave povzroča posredno, niso pa obravnavali neposrednih vplivov. Preučevali so celice, ki jih običajno najdemo v možganih in hrbtenjači, da bi ugotovili, ali so ranljive za okužbo.
Virus SARS-CoV-2 napada človeške celice in cilja na receptorje ACE2. Ti receptorji so beljakovine, ki pokrivajo površino številnih vrst celic, vključno s tistimi v pljučih, srcu, ledvicah in jetrih. Vendar ni jasno, ali celice v možganih in hrbtenjači sploh imajo receptorje ACE2, ki jih potrebuje koronavirus za napad.
Znanstveniki so vzeli človeške živčne celice, ki so bile gojene v laboratorijskih posodah, in jih preučevali, da bi videli, ali jih je mogoče okužiti z virusom. Ugotovili so, da astrociti in nevroni imajo receptor ACE2.
V naslednjem koraku so ugotovili, da se možganske celice lahko okužijo z novim koronavirusom. Ko so okužene, jih lahko virus uporabi kot odskočno desko, da doseže bolj ranljive nevrone. To bi lahko razložilo številne nevrološke simptome, ki so jih opazili pri bolnikih z novim koronavirusom, vključno z izgubo vonja in okusa, zmedenostjo, psihozo in možgansko kapjo.
Ugotovitve so znanstveniki predstavili prejšnji teden na letnem srečanju Ameriškega fiziološkega društva o eksperimentalni biologiji.
