Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

spanje, raziskava Svet24.si

Sanje pod nadzorom

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

lara, topki, skrito-v-raju Njena.si

Skrito v raju: Skrivnost Larinih pletenih topkov

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

98 let delovanja Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani

Oglasno sporočilo, 01.02.2023 19:25:22

Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) v mesecu februarju praznuje 98. obletnico delovanja. INV je naslednik Manjšinskega inštituta, ki je bil ustanovljen 1. februarja 1925 v Ljubljani kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu.

Delite na:
98 let delovanja Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani

»INV se danes multi in interdisciplinarno ukvarja z raziskovanjem slovenskega narodnega vprašanja, položaja slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah, položaja etničnih skupnosti in priseljencev v Sloveniji, z urejanjem in raziskovanjem upravljanja različnosti ter ob tem postavlja teorijo in metodologijo proučevanja etnične problematike. Velik del raziskovalcev zaposlenih na INV poleg tega, da raziskujejo manjšinske tematike, le-te tudi sami živijo, saj so sami pripadniki manjšinskih skupnosti,« pojasnjuje prof. dr. Sonja Novak Lukanović, direktorica inštituta.

Po 1. svetovni vojni je  zaradi novih državnih razmejitev dobra tretjina slovenskega prebivalstva ostala zunaj državnih meja. To je botrovalo ustanovitvi Manjšinskega inštituta, ki se je na začetku ukvarjal s položajem Slovencev v sosednjih državah, položajem nemške in madžarske manjšine v Sloveniji. Njegov nastanek se povezuje s časom nastajanja manjšinske zaščite v okviru Društva narodov in evropskih manjšinskih kongresov. Kmalu po 2. svetovni vojni se je preimenoval v Inštitut za narodnostna vprašanja – naziv, pod katerim svoje poslanstvo opravlja še danes.

Nastanek in razvoj INV-ja dokazuje, da zgodovinsko utemeljena potreba po raziskovanju razsežnosti etničnosti družbe zaznamuje vsako posamezno obdobje in vsako okolje in je pokazatelj usmeritve družbe in njenega razumevanja, upoštevanja, sprejemanja in spoštovanja različnosti. Čeprav se je ime inštituta v letih spreminjalo, pa so vse od  njegovega začetka pa do danes predmet raziskovanja narodnostna, manjšinska in mejna vprašanja.

V skoraj 100 letih svojega delovanja, se je INV razvil v enega pomembnejših evropskih in svetovnih centrov za znanstveno raziskovanje manjšinskih in etničnih tematik. Raziskovalci inštituta  svojo raziskovalno dejavnost namenjajo in usmerjajo  tako domačemu okolju in neposrednemu sosedstvu, kot tudi širšemu mednarodnemu prostoru ter tako ustvarjajo znanje zasnovano na izvirnih empiričnih podatkih in teoretskih podlagah.  V  raziskovanje vključujejo nove tematike, ki jim pozornost namenjata stroka in raziskovanje v svetu ter so aktualne tudi z vidika razvoja in dogajanj v Sloveniji, v Evropi in globalno. 

Kljub številnim organizacijskim in kadrovskim spremembam, spremenjenim lokacijam ustanove ter večji ali manjši družbenopolitično prepoznavnosti in naklonjenosti v različnih obdobjih, je INV vztrajno ohranjal svoj položaj kot ena najpomembnejših znanstveno raziskovalnih  organizacij s področja narodnega vprašanja  pri nas. To velja tudi danes, saj delo in znanje raziskovalcev na INV gradi bazo podatkov, ki so pomembni za znanost in za družbo in so med drugim podlaga za odkrivanje novih, aktualnih tematik potrebnih raziskovanja.

»In naj poudarimo - družbene razmere, v katerih so destabilizirani medetnični odnosi, so najboljša pot v destabilizacijo družbene ureditve in morale ter moralnih vrednot. Za današnji dinamičen in nepredvidljiv čas je zelo pomembno, da se zavemo kolikšen je vrednostni univerzum današnje družbe in kakšno vlogo imajo v njem posamezne vrednote, med katere brez dvoma sodi raziskovanje tematik Inštituta za narodnostna vprašanja,« zaključuje prof. dr. Novak Lukanović.