Zakaj jesti plavo ribo?
Ribe, ki jih uvrščamo v kategorijo plavih rib, ne veljajo vedno za živila, ki jih uvrščamo v vrhunsko kulinariko. Pa vendar med plave ribe spada tudi tuna, ki je v zadnjem obdobju zavzela številne vrhunske krožnike.
Kako prepoznate svežo ribo?
Številni so pozorni na to, kakšne barve so ribje oči ali škrge, vendar so prevaranti iznašli že nešteto načinov, kako prirediti njihov videz. Zato je najtrdnejši dokaz o tem, ali je riba sveža, njen vonj – oziroma vonj, ki ga ni. Kajti sveža riba v resnici ne smrdi, pravzaprav ne oddaja nikakršnega vonja. Še več, če boste vohali resnično svežo ribo, boste celo mislili, da ni prava, in ob tem ne boste verjeli svojemu nosu.
Splošno znano je, da ljudje pojemo premalo rib, hkrati pa se še vedno radi izogibamo bolj mastnim ribam, ki kljub vsemu v sebi skrivajo edinstvene vire blagodejnih hranil. Plave ali mastne ribe so tiste, ki na odprtem morju do srednjih globin živijo v jatah.
So izrazite plavalke, in prav zato je njihovo mesto temnejše barve, njegova sestava pa je podobna rdečemu in belemu mesu kopenskih živali, tako da so odlična alternativa temu viru beljakovin. Poleg tega so bogate z maščobnimi kislinami omega-3 in odličen vir vitaminov B3, B12, D in A, mineralov, kalcija, železa, cinka in kalija.
Katere so plave ribe?
Gavun, girica, gof, iglica, inčun, lokarda, palamida, papalina, sardela, skuša, sled, trup in tuna.
Vključite jih v prehrano
Čeprav zagreti ljubitelji kulinarike še vedno raje posegajo po belih in manj mastnih ribah, se tudi plava riba čedalje bolj uveljavlja in se vse večkrat pojavlja tudi na krožnikih vrhunskih restavracij. Pri tem govorimo predvsem o tuni, za katero številni radi pozabijo, da se uvršča v isto skupino kot girice, sardele in inčuni. Čeprav se v sodobnih prehranjevalnih navadah izogibamo maščobi, je marsikdo prepričan, da je ta ob uživanju rib kazalnik zdravja.
Mastne ribe prav zaradi večje vsebnosti maščobnih kislin omega-3 pozitivno vplivajo na zdravje vašega telesa. Gre za maščobe, ki jih človeški organizmi ne morejo sintetizirati, zato jih je treba zaužiti s hrano. Ravno te maščobne kisline so tudi nosilci koristnih lastnosti, ščitijo pa pred boleznimi srca in ožilja, so protivnetne in še posebej pomembne za gradnjo možganskih struktur pri otrocih. Številni so zato prepričani, da bi morali vsaj dvakrat na teden pojesti približno 170 g plave ribe. Male prave ribe, ki jih po večini pripravijo kar s kostmi (recimo girice), pa so prav poseben nutricistični adut, saj vsebujejo še dodatno količino kalcija.
Če je plava riba hitro (industrijsko) zamrznjena, se ohranijo koristne maščobe omega-3.
Plava riba v kulinariki
Plava riba je Slovencem v resnici zelo blizu. V slovenskem morju jih morda res ne ulovimo dovolj, a so ribe iz te skupine zelo dostopne na sosednjem Hrvaškem, kjer marsikdo vsako leto dopustuje. Male ribe, kot so sardele, inčuni in papalina, so odlične za mariniranje v olivnem olju ali sveže iztisnjenem soku limon, okus pa poudarita česen in sredozemsko rastlinje. Sicer pa so plave ribe najpogosteje pripravljene na žaru in postrežene z olivnim oljem ter kozarcem okusnega vina. Vseeno pa bodite pozorni, saj zahteva plava riba daljšo toplotno obdelavo kot bela, saj mora vročina priti skozi plasti maščobe. Po drugi strani je tuna priljubljena tudi v dimljeni različici, pogosto pa jo uživamo tudi surovo, kot karpačo, sašimi, suši in ceviche.
Tradicija Crikvenice
Zelo bogato tradicijo, povezano s plavimi ribami, imajo predvsem na sosednjem Hrvaškem, na Kvarnerju in v kraju Crikvenica, kjer so celo ustvarili kulinarično pot »Cesta plave ribe«, za katero so navdih našli prav v stari ribiški tradiciji, ko je bila plava riba zvezda vsake dobro založene ribarnice in eno izmed glavnih živil v vsakem domu. V Crikvenici lahko tako vse leto v izbranih hotelih in restavracijah uživate v okusnih jedeh, pri katerih so v glavni vlogi te mastne ribe.
Že sedem let pa v začetku junija v samem središču mesta s posebnim kulinarično-glasbenim dogodkom Teden plave ribe tudi opozarjajo na to kulinarično pot in za prve poletne obiskovalce pripravijo tradicionalne in moderne jedi iz tega za Crikvenico tako pomembnega živila.
Recept
Crikveniška rupica
Plavo ribo lahko pripravite na najrazličnejše načine, v nekaterih krajih pa so se seveda ohranile tudi tradicionalne jedi. Med njimi je tudi crikveniška rupica.
Sestavine:
1 kg manjših sardel ali manjših plavih rib
40 g česna
30 g peteršilja
150 g koruzne moke
500 ml olja za cvrtje
sol, poper in olivno olje
Priprava:
Ribe očistite, jih operite in pustite, da se odcedijo. Pri manjših ribah lahko pustite kosti.
V roko vzemite dve ribi in ju v dlan postavite eno z repom na zgornjem delu dlani in drugo z repom na spodnjem delu dlani.
Dodajte mešanico česna, peteršilja, olivnega olja, soli, popra in koruzne moke. Na to položite še dve ribi po prej opisanem sistemu.
V roke vzemite še nekaj moke in vse ribe med sabo dobro stisnite, tako da se dobesedno zlepijo. Če imate manjše ribe, lahko delate s petimi ali šestimi kosi.
»Rupico« ocvrite v segretem olju do zlatorjave barve.
