Pozor: paradižnikova plesen
Zaradi vlažnega okolja vaš pridelek paradižnika mogoče ne bo takšen, kot bi si morda želeli. Kar hitro lahko pride do različnih bolezni rastline in samega paradižnika, rezultat pa je zavržen pridelek. Kaj, če sploh kaj, lahko naredite?
Paradižnik vsebuje zdrav odmerek vitamina C in je ravno tako kot lubenica bogat z likopenom. Vitamin C deluje kot antioksidant in ščiti celice pred poškodbami, likopen pa varuje pred boleznimi srca.
Zaradi vlažnega poletja predvsem tisti, ki se z gojenjemparadižnikane ukvarjajo profesionalno, ostajajo brez pridelka. Razlog se skriva vplesni, proti kateri se v okolju domačega vrta le težko borijo, rastlina in plodovi pa propadajo dobesedno pred njihovimi očmi.
Številne rastline paradižnika je letos namreč napadlagliva Phytophthora infestans, ki ji pravimo tudi krompirjeva ali paradižnikova plesen, ta pa okuži stebla in plodove krompirja in paradižnika ter je ena izmed najbolj izstopajočih glivičnih bolezni teh dveh rastlin.
Zakaj se glive sploh pojavijo?
Plesen se pojavi predvsem takrat, ko je rastlina predolgo v vlažnem okolju, hkrati pa temperature zraka niso prenizke (močno pod 20 °C) ali previsoke. Torej letošnje poletje ponuja idealne razmere za razvoj te glivične okužbe priljubljenega pridelka.
Kako plesen opazimo?
Na paradižniku se na robovih listov najprej pojavijo svetlosive do svetlorjave pege nepravilnih oblik, pozneje potemnijo in se začnejo sušiti. Če je okolje dovolj vlažno, se na spodnjem delu listov začne pojavljati tudi umazano bela plesen. Na steblih se okužba kaže v temnih pegah, največkrat tam, kjer izraščajo listi. Okužba lahko pride tudi na plodove, ki postajajo temni, trdi in na mestu okužbe tudi razpokajo.
Kaj lahko storimo?
Proti okužbi se zaradi vremenskih razmer težko borimo. Lahko le nadzorujete zalivanje, da pri rastlini nepotrebno ne povzročate še dodatne vlage. Plesnive liste in plodove pa čim hitreje odrežite in jih ne odvrzite v kompost, saj tako lahko okužbo prenesete v zemljo.
Ste po nesreči odtrgali zelen paradižnik - kaj storiti?
Čeprav da sonce paradižniku tisto okusno sladkobo, lahko že odtrgan zelen paradižnik dozori tudi pozneje. Okus ne bo enak, ampak bo razvit zelen sadež dobil privlačno nežno rdečo barvo.
Dobro je vedeti
Zorenje zelenih paradižnikov
Če imate na domačem vrtu okuženo rastlino, lahko plodove vseeno vsaj delno rešite. To storite z zorenjem zelenih paradižnikov. Shranite jih v zračnem prostoru, ki ni neposredno izpostavljen soncu, temperatura v njem pa je okoli 20 stopinj Celzija, ne nad 25!
Pozor! Tega ne počnite z okuženo rastlino, prav tako ne s tisto, ki jo je morda napadla paradižnikova plesen!
Semen paradižnika ne zavrzite
Pri jedeh, omakah in pripravkih iz paradižnika vključite celoten sadež.
Semena, ki jih pogosto odstranite iz paradižnika, so prav tako zdrava. V tkivu okoli semen je namreč največ umamija, petega oziroma slastnega okusa, ki poskrbi, da jedi iz paradižnika še posebej teknejo. V Sloveniji ta okus radi poimenujemu tudi z besedicama poln oziroma mesnat in odlično zaokroži sladkobo, slanost, kislost in grenkobo v različnih jedeh.
Zato pri uživanju paradižnika ne počnite te temeljne napake, ki lahko končni okus popolnoma spremeni. Umami da tako različnim domačim omakam, mezgam in kečapom prepoznaven paradižnikov okus.
Peti okus sicer najdete tudi v špargljih, krompirju, algah, glivah in nekaterih živilih živalskega izvora.
