kris Svet24.si

FOTO: »Danes so mi spet pregledali kri in pravijo...

Baba Vanga Dobra karma

Baba Vanga: srhljiva napoved za 2020 in poslednja ...

soraja Svet24.si

FOTO: Soraja zapustila zaročenca in že buri ...

moški in ženska Svet24.si

Alarm: nam grozi kolaps sistema skrbi za ...

ženska Dobra karma

Energije od 6. do 12. decembra: norost v mislih in...

alma merklin Njena.si

Slovenska pevka delila prelepo nosečniško ...

ana-dolar Njena.si

Ana in Roman sta se ločila

Najbolj znane sorte vinskega grozdja

Tina Lucu, 02.12.2019 08:00:00

Naj vam pomagamo s hitrim pregledom najbolj znanih vin, da ob martinovi goski ne boste brez besed in znanja o žlahti kapljici.

Delite na:
Najbolj znane sorte vinskega grozdja
Cabernet sauvignon Profimedia

 Rdeča vina

Cabernet sauvignon

Cabernet sauvignon je sorta rdečega grozdja, večinoma uporabljena za pridelavo vina in je v svetovnem merilu ena najpogosteje gojenih trt. Mnogo znanih rdečih vin, med drugimi tudi vsi rdeči bordojci (bordeaux), vsebujejo grozdje cabernet sauvignon. Poleg Francije delajo odlična vina iz tega grozdja še v Kaliforniji, Avstraliji, Čilu, Argentini ter pri nas v Vipavski dolini. Vino lepo dopolnjuje mineštre s suhim in prekajenim mesom, srednje dozorele aromatične sire, začinjene goveje jedi in jedi iz divjačine.

Merlot

merlot.jpg
merlot
TL

Merlot je tako kot cabernet sauvignon svetovno slavo požel v okolici Bordeauxa, saj je v vsakem rdečem bordojcu merlot zastopan v deležu od 25 do 35 odstotkov. Poleg Francije ga pridelujejo v številnih državah po svetu, tudi v Črni gori, na Hrvaškem in pri nas na Primorskem. K merlotu se dobro podajo raca, govedina, svinjina, piščanec, paradižnik, gobe.

Modri pinot ali modri burgundec

modripinot.jpg
modripinot
Profimedia

Domovina modrega pinota je Burgundija (regija v osrednji Franciji). Najstarejši zapisi o pridelavi vina iz te sorte grozdja so stari več kot 2000 let. Razširjen je praktično po vseh vinorodnih okoliših po vsem svetu. V Sloveniji trta uspeva predvsem v štajerskem in primorskem vinorodnem okolišu. Odlično se poda k pikantnim sirom, perutnini, rdečemu mesu, pa tudi h gobam.

Syrah, shiraz ali širaz

shiraz.jpg
shiraz
Profimedia

Širaz je nastal s križanjem grozdja dveh sort iz jugovzhodne Francije, in sicer dureza ter mondeuse blanche. Čeprav je vino zaslovelo v Franciji v vinogradih ob reki Roni, je danes svetovno najbolj znano ali priljubljeno tisto, ki prihaja iz Avstralije. Vino se lepo poda k mesnim jedem, še posebej k bifteku, steaku, zrezkom, zrelim sirom in tudi k divjačini.

Bela vina

Rizling

rizling.jpg
rizling
Profimedia

Domovina rizlinga je nemško Porenje, najbolj pa je razširjen še v Alzaciji (meja med Nemčijo in Francijo), Avstriji in Italiji. Sorta je bila prvič omenjena leta 1435, današnji rizling pa je bil prvič omenjen leta 1552 v knjigi botanika Hieronimusa Bocka. V Sloveniji je sorto prvi načrtno zasadil nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški leta 1822 na posestvu Meranovo pod Limbušem, sicer pa danes v največji meri uspeva na Štajerskem in v posavski vinorodni deželi.

Chardonnay ali bela klevna

chardonnay.jpg
chardonnay
Profimedia

Bela sorta vinske trte in istoimensko vino izvira iz Burgundije (Francija) in je ena najbolj razširjenih trt oziroma vin v svetovnem merilu. Vino se uvršča tako v kakovostni kot vrhunski razred ter nastopa v večini penečih se vin. Prvi chardonnay je bil v Sloveniji ustekleničen v kleti Bistrica, drugače pa uspeva v vseh slovenskih vinorodnih deželah.

Sauvignon blanc ali sauvignon ali muškatni silvanec

sauvignon blanc.jpg
sauvignon blanc
Profimedia

Bela sorta vinske trte, ki najverjetneje izvira iz okolice Bordeauxa (Francija), je v svetovnem merilu zelo razširjena. Trta se obira pozno, vino je suho in ima precejšnjo stopnjo alkohola. V Sloveniji sauvignon največ pridelujejo v podravski in primorski vinorodni regiji.

Beli pinot ali pinot blanc

beli pino.jpg
beli pino
Profimedia

Belo vino, ki ga imenujejo tudi beli burgundec, je nastalo kot genska mutacija sivega pinota, ki izhaja iz modrega pinota. Domovina belega pinota je pokrajina Alzacija na meji med Nemčijo in Francijo. Beli pinot je baje pil že Karel Veliki v 8. stoletju. 

Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 46, 8.11.2019