Karel III - Je to znak, da je kralj hudo bolan?!
Kralj Karel III. se večkrat norčuje iz svojih "klobasastih prstov", vendar situacija bi lahko bila res zaskrbljujoča, vsaj takega mnenja so zdravniki.
Monarh se je v novem BBC-jevem dokumentarcu Charles III: The Coronation Year, (Karel III. leto kronanja), ki bo predvajan na božični dan, norčeval iz svojih debelih prstov in precej oteklih rok. A prav to je pritegnilo pozornost tako javnosti kot mnogih zdravstvenih strokovnjakov.
Kralja so posneli, kako se je med vajami za kronanje maja letos s sinom, princem Williamom, šalil o svojih debelih rokah in oteklih prstih. Izraz na njegovem obrazu je bil sproščen, ni bil videti zaskrbljen, ravno obratno.
Na posnetku, prikazanem v novem kraljevem dokumentarcu je namreč videti, kako valižanski princ pomaga očetu zapreti majhno sponko na razkošni halji. William je kralja nasmejal, ko je rekel: "Na dan, ko se bo to zgodilo, ne bo šlo noter", monarh pa mu je v šali vrnil: "Ne, nimaš takšnih prstov, kot jih imam jaz."
Mnogi so se v preteklosti spraševali o oteklih rokah njegovega veličanstva, vendar je zdravnik Chun Tang, direktor zdravniškega centra Pall Mall Medical v Manchestru, zdaj osvetlil to temo, saj je navedel številne razloge, zakaj se je to lahko zgodilo.
Dr. Tang je za Daily Mail povedal: "Pogosto so zabuhli prsti simptom zadrževanja vode, ki je lahko posledica številnih zdravstvenih težav. To stanje nastane zaradi vnetja in je lahko posledica artritisa, številnih bakterijskih okužb ali celo tuberkuloze. Druge možnosti so visoka raven soli, alergijske reakcije, neželeni učinki zdravil, poškodbe in tudi avtoimunske bolezni."
Strokovni izraz za monarhove "klobasaste prste" je daktilitis, kar je medicinski izraz za hudo oteklino, ki prizadene prste na rokah in nogah.
Kljub resnosti svojega stanja se kralj na videz lahkotno spopada s svojimi oteklimi rokami in klobasastimi prsti.
V pismu prijatelju po rojstvu sina princa Williama je monarh menda zapisal: "Ne morem ti povedati, kako zelo sem navdušen in ponosen. Res je videti presenetljivo prikupen in ima klobasasta prste, točno take, kakršni so moji.”
Tudi njegova pokojna mati, kraljica Elizabeta, je po rojstvu svojega sina takoj opazila velikost njegovih rok in menda napisala pismo svoji učiteljici glasbe, v katerem je zapisala: "So precej velike, vendar z lepimi dolgimi prsti, ki so povsem drugačni od mojih in zagotovo drugačni od očetovih. Zanimivo bo videti, kakšni bodo postali!”
Strokovni izraz za to stanje je daktilitis, ki opisuje hudo oteklino prstov na rokah in nogah. Kljub potencialni resnosti tega stanja kralj Karel III vztrajno ohranja lahkotno držo, ko gre za obravnavo svojih oteklih rok in "klobasastih prstov". Tako kot njegova mati v preteklosti, tudi kralj Karel ni javno potrdil vzroka za svoje otekle prste, kar pušča prostor za nadaljnje špekulacije
Kaj je daktilitis?!
Daktilitis je vnetno stanje, ki prizadene prste na rokah ali nogah. To stanje se pogosto pojavi pri določenih avtoimunskih in vnetnih boleznih. Simptomi daktilitisa vključujejo:
Otekanje: Prizadeti prsti se lahko znatno otečejo, kar jim daje značilen videz, podoben klobasi.
Bolečina: Otečeni prsti so pogosto boleči, še posebej pri premikanju ali pritisku.
Pordelost in toplota: Koža nad prizadetim območjem je lahko rdeča in toplejša na dotik.
Omejena gibljivost: Vnetje in otekanje lahko omejita gibljivost prsta.
Vzroki za daktilitis so običajno povezani z avtoimunskimi ali vnetnimi stanji. Med najpogostejše vzroke spadajo:
Psoriatični artritis: To je vrsta artritisa, povezana s kožno boleznijo luskavico. Daktilitis je značilen simptom te bolezni.
Reaktivni artritis: To stanje se lahko razvije po nekaterih bakterijskih okužbah.
Vnetna črevesna bolezen: Bolezni, kot sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis, lahko povzročijo daktilitis kot del sistemskih vnetnih manifestacij.
Sarkoidoza: To je večsistemska bolezen, ki lahko povzroči vnetje v različnih delih telesa, vključno s prsti.
Gobavost (lepra): Ta infekcijska bolezen lahko povzroči daktilitis v naprednejših primerih.
Zdravljenje daktilitisa se osredotoča na lajšanje simptomov in zdravljenje osnovne bolezni. To lahko vključuje uporabo nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID), kortikosteroidov, imunosupresivov ali bioloških zdravil, odvisno od specifične diagnoze in resnosti simptomov. Pomembno je, da se za pravilno diagnozo in zdravljenje posvetujete z zdravstvenim strokovnjakom.
