Življenje kot sinusna krivulja
Na moji poti osebne rasti oziroma samega življenja se me je močno dotaknila prispodoba o poteku življenja. Ena izmed učiteljic, ki sem jim sledila, nam je razložila, da življenje poteka kot sinusna krivulja. To je tista krivulja, ki gre enakomerno gor in enakomerno dol.
Omenjena učiteljica je dodala, da je fino, če se ta krivulja skozi življenje premika bolj gor kot dol. In ne glede na to, ali se premika dol ali gor ali poteka naravnost, vedno poteka gor in dol.
In to simbolizira naše življenje. Temu pravimo v življenju vzponi in padci.
Odkar to »vem«, mi je lažje, ko gre v mojem življenju kaj navzdol. In ko grem gor in cvetim od idej in energije, se zelo močno zavedam, da to ni trajno.
Tako se ob tem zavedanju počutim nekako realno. Življenjsko.
Življenje samo je precej »terapevtsko«. Veliko pa k temu poteku prispevamo sami. Radi pretiravamo. Opažam, da na kavču vsi vse znamo. Znamo igrati nogomet, znamo igrati odbojko. Znamo delati vse vaje v fitnesu. Ah, joga ali pilates. Kdo pa tega ne zna?
Opažam, da hitimo. Večino časa se nam nekam mudi. Kam? Po kaj? Lahko vstanemo prej? Gremo lahko prej od doma? Seveda lahko. Vendar ali veste, kaj je največji paradoks ljudi, ki hitijo? Nenehno zamujajo. In vedno ob tem, ko zamudijo, dodajo še razlog (beri izgovor), zakaj so zamudili.
Nekje sem prebrala neko študijo o zamujanju ljudi. Tudi če bi lahko bili točni, si bodo kreirali pot, po kateri bodo zamudili. In vmes vedno znova našli »krivca« za svojo zamudo.
Če zamujate, je to samo vaš problem.
Tudi meni kdaj uspe kam zamuditi in verjemite, tudi sama iščem krivce, kot so:
· promet (ki je grozen; ampak saj veste, kdaj je gneča na cesti),
· vreme (ki je slabo; ampak saj znate pogledati skozi okno),
· semaforji (ki so bili vsi rdeči na tej poti; a se vam zdi kot zarota),
· vlak, ki pelje ravno v času vaše poti (vlaki vozijo samo takrat, ko morate vi prečkati tire),
· dvigalo, ki ni prišlo takoj ali je celo nehalo delovati,
· sosed me je zaparkiral,
· budilka ni zvonila,
· samo še to sem morala napisati …
Ampak! Zamujanje je vzorec. Vzorec, ki ga lahko presežemo. Če se tako odločimo. Meni je pomagalo zavedanje, da ne spoštujem sebe, če zamujam. Da ne spoštujem drugega, če zamujam.
In potem dobim včasih kisel obraz stranke, ker zaprem vrata 10 minut po začetku ure?
Pa se vrnimo še malo na matematiko.
Naše sinusne krivulje so lahko položne in dolge. Lahko so strme in kratke. Če lahko na nekatere stvari v življenju vplivamo, se nam to splača izkoristiti. Ker na nekatere pač nimamo vpliva - in takih je vsaj 30 odstotkov. Ostane nam torej še 60 odstotkov življenja, na katerega lahko vplivamo.
Pa izkoriščate to?
Gibanje
Naj z matematike preidem na gibanje. Tudi gibanje je čista matematika. Če se gibate, se to pozna na vašem telesu. Če se ne gibate, prav tako. V tem primeru se bo vaša sinusna krivulja seveda pomikala navzdol.
Vse, kar naredite za svoje telo, se nekje pozna. In vse, česar ne naredite za svoje telo, se nekje pozna. Odločitev, ali boste delali za svoje telo, pa je seveda izključno vaša.
Želim, da se vam sinusna krivulja vtisne v eno celico vaših možganov, tako kot se je meni: da v dnevu naredite kljukico za redno gibanje, vam ni treba preteči maratona ali hoditi/plezati na Triglav.
Da naredite kljukico, je super, če:
- prekinjate sedeče delo,
- hodite, hodite s palicami, hodite v hrib,
- delate vaje za moč, gibljivost, mobilnost,
- življenje preživljate več v premikanju kot sedenju/ležanju,
- vrtnarite,
- greste peš ali s kolesom namesto z dvigalom ali avtom,
- …
Seveda pa greste lahko tudi na Triglav in na maraton! Ampak takrat, ko vaše telo to zmore. Do teh korakov pa ga je treba pripeljati postopoma, zmerno, varno. Brez pretiravanja. Tako vam bo gibanje v večji užitek. In tako bo vaša sinusna krivulja obvladljiva.
