Užitki na užitke
NEJC KREVS
Nikoli ne moremo ubežati valovom utrujenosti, ki navadno nastopijo po napornih delovnih dneh in človeku sledijo kot zvesta senca. Vsakič, ko se jih zavemo, postanejo še bolj obremenjujoči in se kaj kmalu pretvorijo v bolezensko stanje, če jih ne jemljemo resno. To nas slej kot prej privede do spoznanja, da smo ljudje iz mesa in krvi, zato se moramo vsake toliko ustaviti. Naši postanki so lahko povsem kratki, predvsem pa je pomembno, da jih imamo in da se jih zavemo.
Vsak počitek razume po svoje in vsako telo ima svoj tolerančni prag, ki služi kot opomin naši zavesti. Sam sem, kljub napornemu tempu, dobil občutek, da sem si v zadnjih dneh nekoliko odpočil, predvsem zaradi prijateljev, ki so me gostili na različnih koncih in krajih. Dobro se je jedlo in pilo, še bolje govorilo. Besede so lahko sicer precej naporne, sploh če od njih živiš. Neumorno jih obdeluješ, predeluješ in včasih precej ostro izpljuneš. Brez skrbi! Dialogi so bili tokrat v duhu prijateljstva, torej v sozvočju s prisotnostjo naših glasov, ki so se pomešali z rahlo podlago precej sproščenega glasbenega melosa.
Posebej me veseli, da je v našo prestolnico že dodobra vkorakal 69. Ljubljana Festival, ki nikakor ne bo razočaral. Sam sem že pod vtisom predstave Vsi ptice, ki jo je napisal libanonsko-kanadski pisatelj in ustvarjalec Wajdi Mouawad, režiral pa legendarni Ivica Buljan.
Zgodba nas nasiti z intenzivnostjo dialogov, ki odpirajo polje posameznikove identitete, in to na odkrit in neposreden način. Refleksija še kar poteka v moji glavi in očitno bo še kar nekaj časa, saj se počutim, kot da se je v meni prebudila iskrica radovednosti. Kdo sem jaz, kdo si ti, kdo smo mi in kdo ste vi? Precej elementarna vprašanja, ki v resnici skušajo odgovarjati na kompleksnost razvejane človeške vrste. Ljubim raznolikost, saj ta vodi v razpenjanje medkulturnih vej spoštovanja in pravičnosti.
***null***
