Ta zlata osemdeseta!
Najprej naj se vam opravičim, ...
... Če sem vas v svojem prejšnjem uvodniku zmedla ... Napisala sem, da vsak teden ustvarjamo 100 strani vsebin, kar je nekako res – saj revija Vklop Stop Spored res vsebuje kar 100 strani, Stop spored, torej priloga, pa 64 strani.
Končno nas je dež malce ohladil, kajne? Tisti, ki redno spremljate tudi drugačne ponudnike videovsebin, ste bili prejšnji teden gotovo v velikem pričakovanju. Netflix je namreč končno objavil tretjo sezono priljubljene serije Stranger Things. Ogledala sem si jo tudi jaz ... in ker je zunaj deževalo, sva si s sinčkom Nikolasom ogledala vseh osem epizod v dveh dneh.
Mešanica znanstvene fantastike, osebnih zgodb in spomina na zlata osemdeseta je dobro premišljena kombinacija, ki pred male zaslone privablja najstnike, njihove starše in njihove stare starše. Za prav vsakogar se kaj najde. V zadnji sezoni so glavni igralci postali najstniki in med njimi so se začele plesti romantične najstniške ljubezni, kar je pred zaslone verjetno prikovalo najstnike po vsem svetu. Skratka, izjemna serija, ki si jo je večina ljubiteljev žanra ogledala na dušek ... Tako kot jaz in moj 12-letni sin Nikolas.
Ta serija me je dobesedno katapultirala nazaj v čas, v tista zlata osemdeseta, ko sem bila tudi jaz navihana najstnica, ko sem se okoli sprehajala oblečena v kričeče barve z zelo bujno frizuro in z obveznim spremljevalcem – walkmanom. Zdaj lahko z gotovostjo rečem, da se osemdeseta vračajo – povsod lahko opazimo košček tistega obdobja – od mode, ličenja, frizur, filmov do glasbe ...
Pričakujem, da se bodo tudi tisti, ki so odgovorni za televizijske vsebine, začeli zavedati tega in da bo kmalu tudi na naših malih zaslonih mogoče videti več vsebin iz preteklosti. Osebno zelo pogrešam televizijski kanal, na katerem bi lahko gledala le starejšo televizijsko in filmsko produkcijo. Moj izbor bi bil nekje od leta 1940 do leta 1990. Prepričana sem, da bi bila taka televizija zelo lepo sprejeta in tudi gledana. Ah, opažam, da sem spet v neki nostalgični fazi ... Mogoče zato, ker se tudi jaz staram in pogrešam čas, ko sem bila navihana deklica in poslušala pesmi, kot so Limahlova Never Ending story.