Svetovno prvenstvo
Ko se je Vladimir Putin tako prizanesljivo smehljal saudskemu princu, je vsemu svetu postalo še enkrat – tokrat ultimativno – kristalno jasno, da je velik, da je car.
Bilo je med uvodno tekmo na njegovem svetovnem prvenstvu v nogometu. V 15-milijonski Moskvi, največjem ruskem in evropskem mestu. Če odmislimo Istanbul, bi porekel Andrej Stare. No, tekma, v kateri so Rusi potolkli Arabce, se je v bistvu zgodila na stadionu v Lužnikih, po spektaklu, ki v bistvu to ni bil, vsaj ne takšen, ki bi ga zabeležili v zgodovinske učbenike. Se še spomnite olimpijade v Sočiju? Zgolj zaradi primerjave, da boste vedeli, kakšen polurni dolgčas ste gledali. Robbie Williams je odpel nekaj »hitičev«, okoli njega so kot poblaznele skakljale temnopolte zajčice in nekaj strumnih kostumiranih telovadcev je begalo naokoli po igrišču. Angleški pop zvezdnik je v kamero pomolil sredinec in moral bo plačati kazen v višini 48 evrov. Komu je bil prst namenjen, ne vemo. Gledalcem, športnikom, njegovim oboževalcem, Rusom, morda Putinu? Kdo ve. Morda kar vsem hkrati. Kolikšen je bil njegov ekskluzivni honorar, lahko le ugibamo. Vratolomen, vsekakor.
Svetovno prvenstvo se je začelo. Kar naravnost povejmo: končno. Končno bo nekaj globalno pomembnega prekosilo povolilne lokalne taktike s ključnim vprašanjem, komu bo uspelo sestaviti novo slovensko vlado. Končno bomo lahko športno uživali, kot recimo na tekmi med Španijo in Portugalsko. Končno se bomo lahko sprostili in čakali na novo obdobje sproščenosti in sproščanja egotripov nad ljudsko voljo. Še en mesec, pa bo vse po starem.