Sledi viziji!
Včasih iščemo besede, s katerimi bi želeli opisati svoja najgloblja občutja.
Prišel je trenutek, da se s pogledom ozrem v preteklost, ponotranjim sedanji čas in z optimizmom zrem v prihodnost. Evalvacija lastnih dejanj ni še nobenemu generalu prinesla zmage, je pa pomagala razjasniti nastale razmere. In kje sem, v pat položaju, regresiji, progresiji? Zadnja mi najbolj diši, saj vselej stremim h koraku naprej. Ta mi prinaša zadovoljstvo in razlog, da vsako jutro vstanem tudi ob 4.30 ali kakšno minuto prej. Nič ni zastonj na tem svetu, še najmanj sledenje lastni viziji.
Zdi se mi pomembno, da na svoji poti proti vrhu gradimo koalicijo prijateljstva. Rodimo se in umremo sami, a če si želimo podaljšati vmesni čas, potem potrebujemo krog zaveznikov. Brez njih se še tako odprta vrata kmalu zapro. Tako pač je, zato bodimo hvaležni na trenutke, ko lahko nazdravljamo z najbližjimi, ko si intimno pogledamo v oči in ko dovolimo, da se naše ustnice raznežijo v nasmeh. To nas po svoje ohranja pri življenju. In ne imejte občutka, da želim posegati v vaš sistem vrednot. Vsak ima namreč svojega. Naj končam z mislijo, da sem si dan ovrednotil nekako takole: italijanski ravioli, argentinsko vino in turška koračnica İzmir Marşı. Kaj pa si boste privoščili vi?
