Slana modrina morja

Mnogo prezgodaj je, da bi si drznil obelodaniti najlepši dan v mojem življenju, zato vas pustim v nemilosti počasne in v čarobne trenutke zatopljene samorefleksije. Možganski trust bo pač moral v brezdelju procesirati vse skupaj. Ne bo mu težko, saj bo to počel sredi indijskega oceana. Z veliko mero ležernosti in predvsem dolgim hrepenjenjem po počitku sem pričakal tople kraje, ki jih z mojo srečno izbranko Ano še kako potrebujeva. Zdaj je čas, da se odklopim, spočijem, nadiham in kreiram nove vizije vsakokratnega ustvarjanja. Verjamem namreč, da je bolje, da se človek ne loti zadev, če ne da vsega od sebe. Polovičarstvo in mehkužnost je recept propada.

In to bi moral človek 21. stoletja ponotranjiti na vseh področjih. Dobrih temeljev ne zamaje prva sapica, tako kot vihar ne zavira, temveč spodbudi valove, da s svojo drznostjo oblivajo obalno skalovje. Odločil sem se, da bom hladil svojo skalo s slano modrino morja, saj namreč pogumno korakam v novo poglavje življenja, ki ga pišem v dvoje. To nekaj šteje. To nekomu nekaj pomeni, in to mi daje razlog za veselje!