Sem mar odvisna?!
To vprašanje sem si postavila pretekli konec tedna, ko sem skoraj celo soboto preživela v udobju svojega majhnega stanovanja, zavita v toplo odejo, v primerno udobni opravi, s telefonom »na tiho« in predvsem z daljincem v roki.
Dan sem začela na najbolj popoln način: v svoji »kafetieri« sem si skuhala kavo, vzela nekaj piškotkov in nič hudega sluteč sedla pred televizor, povsem nov televizor znamke TCL, ki sem ga po zelo ugodni ceni kupila na NajNakupi.si, z možnostjo Netflix … No, preidimo k stvari: moj namen je bil ogled ene epizode priljubljene nanizanke, potem pa sprehod s prijateljico Sonjo. Ob enajstih me je Sonja klicala in me spraševala, kdaj bova odrinili … Tu sem si privoščila eno laž oziroma ne ravno laž, jaz bi temu prej rekla izgovor. Sonji sem se opravičila, da se ne počutim najbolje, da se me nekaj loteva, zato tokrat raje prestaviva – in res se me je nekaj lotevalo, nisem lagala: lotevala se me je neustavljiva želja po gledanju televizije oziroma oddaj na Netflixu. Dopoldne je tako minilo v znamenju nanizanke Grace in Frankie, ki me je zares posrkala vase. Nanizanko sem začela gledati že pred nekaj časa in glavni igralci se mi danes zdijo že kot sosedje, sorodniki, prijatelji … Toliko časa sem namreč preživela z njimi, skorajda ves svoj prosti čas. Seveda ga nimam ravno veliko, a vendarle, postala sem prijateljica s tema 70-letnicama. Čeprav sta v resnici igralki kar nekaj let starejši od svojih likov v seriji, sta videti izjemno. Uf, kje naj podpišem, da bom pri 81 letih videti kot legendarna Jane Fonda? Nikjer, vem … Prepozno, ta vlak je že zdavnaj odpeljal. Ču-ču ... Jane je vse svoje življenje delala na tem, da je tako postavna in lepa, jaz pač nisem. Zato lahko pozabim, da bom pri 81 letih videti kot ona. Odlično bo že, če bom pri 60 letih videti tako. No, šalo na stran. Kar naenkrat sem opazila, da je nanizanke konec. Prišla sem na konec zadnjega dela zadnje sezone … Oh. Kam sta šli moji prijateljici? Panika! Kako bom brez njiju? No, na srečo sem opazila napis, da se peta sezona začne konec tega tedna. Pomirila sem se in sklenila, da vendarle grem na sprehod, večerni. Ko sem se sprehajala po nekoliko meglenih ljubljanskih ulicah, sem sama pri sebi premišljevala, da sem mogoče malce preveč časa preležala pred televizorjem, da bi bilo veliko pametneje početi kaj bolj zdravega, na primer telovaditi. Uh, zdrave stvari so pomembne. Ko sem tako sama pri sebi razmišljala, da sem soboto preživela na nezdrav način, pa me je prešinilo: nanizanka o starejših ljudeh, ki uživajo življenje, ki se kljub svoji starosti še vedno zaljubljajo, ki uživajo v vsakodnevnih radostih, me je spravila v presneto dobro voljo in dobra volja je zdrava! Kaj je bolj zdravega od nasmeška in želje po življenju? Pa čeprav moja dobra volje izvira neposredno iz televizorja … Zakaj pa ne, saj je bila sobota, jaz pa sem jo preživela tako, kot se mi je zahotelo. Tu in tam si moramo vzeti vsaj en dan »na off« in početi to, kar nam takrat ustreza. Verjamem, da je to še kako zdravo, in ponosno ugotavljam: ne, nisem odvisna!
