SAŠO

Nisem še tam, da bi razumel, se sprijaznil in ti napisal večni spomenik najinega prijateljstva. Pa vendar … prve misli … Krasilo te je timsko delo, neomajna moč, da si prepoznal v človeku največ. V petek sva spila zadnjo kavo, ko si me vprašal, kako gre priprava notranje političnega pregleda tedna, na kratko Utrip? Veselil si se ga, in nisi vedel, da boš v njem tudi sam. Odšel si nepričakovano, nenadno … Zadel si me v srce, medtem ko te je srce izdalo. RTV-ja nisi nikoli zapustil, RTV-ju si pustil srce, preveliko, da bi bilo naprej. Za seboj in zdaj ob seboj imaš svojo armado ljudi. Smo tvoja zvesta pretorijanska garda, ki bomo poveličevali tvoj opus.

Živiš naprej, živiš v nas. Ostajamo blizu. Bil si moj alter padre, moj prijatelj, zaupnik, mentor in predvsem tisti, ki si z vso iskrenostjo hrepenel po moji bližini. Vedno si me poklical. Vedno si bil ob meni. V nadlogah in bridkosti, v sreči in veselju! Nikoli nisi nehal verjeti vame, in zdaj verjamem, da se spet snideva tam nekje med zvezdami.