Mile Ćulibrk Svet24.si

Umrl izbrisani kralj pleskavic, velik prijatelj ...

Taylor Swift Svet24.si

Nov album Taylor Swift – 31 pesmi, vsaka s ...

Vežnaver Necenzurirano

Afera sodna stavba: ko je država plačala ...

ljudmila novak pl Reporter.si

Ljudmila Novak: »Če nekdo stokrat pove, da sem ...

620-24-reli1 Ekipa24.si

Grozljivka na reliju! Vsaj sedem mrtvih, 21 ...

Simon Vadnjal Revija Stop

Znani obrazi so zelo okoljsko ozaveščeni

pogacar Ekipa24.si

Kocine pokonci... Poglejte, komu je Pogačar ...

Kolumna
S čokolado čarovnija nikoli ni daleč

S čokolado čarovnija nikoli ni daleč

Robert Waltl, 10.09.2020 08:52:02

Robert Waltl

Delite na:

Z vami sem želel podeliti navdušenje. Mini teater ima svoje čokolade. Pomislili boste, kaj zdaj, ko spet ne vemo, ali bodo naši otroci sploh lahko normalno hodili v šolo ali bodo morali ostati doma, kako bomo in ali bomo sploh lahko delali, tu dela zgodba o nekem teatru in njegovi čokoladi.

Priznam, v nekem trenutku smo izgubili vsako upanje, da se bodo naši lepi plani o obnovi in razširitvi Mini teatra ustvarili. Noč za nočjo sem razmišljal, ali bi lahko s še tako majhnimi simboličnimi prispevki ljudi naredili vsaj nekaj, ali se jih da prepričati, da je teater tudi njihov prostor. Da življenje v mestu ne pomeni samo sobivanja s par sto tisoč ljudmi na nekem geografskem prostoru, ampak življenje, ki onkraj svojih materialnih danosti daje nekaj več, neke privilegirane prizore lepote, razmišljanja, vzvišenosti. In tako smo se v prijateljskem pogovoru spomnili čokolade. Naši obiskovalci so otroci, njihovi starši, babice in dedki in vsi imajo radi čokolado.

Naša Sandra Ristić je izbrala prefine belgijske čokolade, naša oblikovalka Toni Soprano Meneglejte pa je oblikovala prekrasne ovitke, ki bodo spominjali na naše predstave. Naše čokolade so Trije prašički, Sapramišja sreča, Obuti maček, Korenčkov palček, Žabji kralj, Vsi skupaj, vsi tukaj.

Mercator je ponudil roko in je ljubeznivo vzel naše čokolade pod svojo streho, tako da jih boste lahko našli po vsej Sloveniji. Seveda bodo na voljo tudi v Mini teatru


Spomnil sem se zgodb o čokoladah, ki sem se jih naučil med tem, ko sem bil na gostovanju v Slonokoščeni obali. Tam sem v mali vasi v bližini Abidžana igral predstavo Palčica in potem še za male varovance doma za nepreskrbljene otroke, sirote, v središču mesta. Slonokoščena obala je eden največjih svetovnih proizvajalcev kakavovca. Plantaže se razprostirajo povsod, čudovita izkušnja je sprehod po poljih stebel kakavovca, še posebej po obilnem dežju, ko listje intenzivno zazeleni. Poreklo kakavovca oziroma napitka kakav je neverjetno. Rekli so mi, tam, v zahodni Afriki, da je bil kakav pijača bogov med Maji in Azteki. Beseda čokolada naj bi izvirala iz azteške besede, ki pomeni gorko vodo in so jo šteli za afrodiziak, zato so azteški vladarji menda pili ogromne količine tople čokolade. V začetku je čokolada hitro osvojila naklonjenost moških.

Konkvistadorji in španski misijonarji so se vrnili v Evropo s tem sladkim odkritjem. Kolumbo je prinesel seme kakavovca, ampak ni pritegnilo nobene posebne pozornosti, vse do takrat, ko so ga začeli redovniki po samostanih obdelovati in mešati s sladkorjem in cimetom. Nizozemci so prvi dovršili proizvodnjo, ampak šele Švicar Lindt je v 19. stoletju izumil čokolade, ki se topijo v ustih. Dolgo je bila čokolada obkrožena z avreolo mističnosti, njene resnične in kvazi vrline pa izzivajo dolgo polemiko. Španski monopol nad trgovino s kakavom pa je izzival zavist. Nizozemski, angleški, francoski, portugalski osvajalci so nasajali kulturo na svojih posestvih v Novem svetu in istočasno podpirali intenziven ilegalni promet. V 18. stoletju je bila čokolada še vedno samo eksotičen, luksuzen proizvod, v 19. stoletju pa je doživela svojo posvetitev.

Njena uporaba se je razširila po celotni družbi, ne samo v elitnih slojih. Vzgoja kakava je šla čez Atlantik, dosegla Afriko, potem Azijo in Oceanijo. Generalizacija konzumacije čokolade pa ni na noben način spremenila skrivnostne sile zapeljevanja, ki jo ima ta delikatesa za domišljijo naših družb. Se spominjate muzikala Willy Wonka in tovarna čokolade iz leta 1971, ki ga je režiral Mel Stuart, medtem ko je legendarnega ekscentričnega lastnika neobičajne tovarne igral Gene Wilder? Vsi se spominjamo tega filma po kontroverznem scenariju, v katerem se prepletata dobro in zlo, topli zgodbi o dečku, ki je osvojil vstopnico v svet čokolade, in genialno domišljeni scenografiji, v kateri dominirajo elementi, sestavljeni iz najbolj okusne slaščice na svetu. Potem je lucidni umetnik Tim Burton napravil veliko bolj mračen, ampak enako razburljiv film Čarli in tovarna čokolade. Sijajnega Wilderja je zamenjal Burtonov stalni sodelavec Johnny Depp. Z mešanico fantastike in impresivnih elementov je nastal popolnoma originalen in čuden svet. Nestlé je dostavil 19.850 tablic čokolade, da bi dopolnil to sladko fantazijo. Pa potem še ganljiva zgodba v filmu Čokolada o materi samohranilki, ki jo igra Juliette Binoche. Zgodba je postavljena v majhno francosko mestece konec 50. let prejšnjega stoletja, ideja filma pa govori o tem, kako lahko ljubezen premaga tudi največje ovire. Ob pomoči izvrstnih receptov, s katerimi dela božanske čokolade v svoji čokoladnici, in podpori skrivnostnega klateža Rouxa, ki ga spet igra Johnny Depp, ji uspe omehčati srca malomeščanske sredine.

Čokolade Mini teatra se resnično topijo v ustih, upam, da jih boste vzljubili, in ja, spomnite se vsakič, ko boste pojedli eno, da ste pomagali pri ustvarjanju neke nove predstave in da ste morda prav vi pomagali, da bo lahko en umetnik, ki ni na stalni plači, dobil svoje prihodke.