Pravi ljudje ...
Edina stvar, ki je konstanta v življenju, so spremembe. Tudi moje življenje se nenehno spreminja, in če sem lani v tem času poležavala na savudrijski plaži in se družila z drugimi v kampu, letos preživljam popolnoma drugačno poletje – doma, v Ljubljani, delovno.
Maja sem mislila, da mi bo zelo težko, ker so vsi prijatelji na morju, jaz pa doma, a zdaj, sredi julija, ugotavljam, da mi je v Ljubljani lepše kot v Savudriji. Najprej, ker odpadejo dolge kolone na primorski avtocesti in neznosno čakanje na meji, pa postavljanje in pospravljanje prikolice, premagovanje rušilne tramontane, tuširanje v pogosto ne najbolj čistih skupnih toaletnih prostorih in še bi lahko naštevala. Prijatelji pa me tudi pretirano ne pogrešajo, vsaj tako se mi zdi.
Delovno poletje je torej za seboj prineslo zelo veliko pozitivnih stvari, kot na primer, da večere zdaj preživljam z novimi prijatelji v svoji krasni ulici. Ker živim v središču Ljubljane, tik ob Križankah, je dejstvo, da se zvečer mimo nas, ki sedimo na klopcah, za katere je poskrbel Mini Teater, sprehodi ogromno zanimivih, znanih ljudi. Veliko zgodb se tako dogaja neposredno pred mojimi očmi, medtem ko s prijatelji srkam okusno kavo, ki jo za vse nas pripravi simpatičen Ivan. Zdi se, kot da sedimo v nekem krasnem obmorskem mestu, ki poleti še kako zaživi in v svoje jedro privablja res zanimive ljudi.
V tej ulici, v osrčju Ljubljane, živi in ustvarja zelo veliko ljudi. Med najbolj srčnimi, ki sem jih spoznala v tem času, je zagotovo Barbara Vidovič (Barbi Šov), lastnica oziroma kar duša in srce Talija gledališča. Ženska, ki jo občudujem, izjemna igralka in izjemna umetnica, ki najde lepo besedo za vsakega, ki se sprehodi mimo nas.
Skratka, kar sem želela povedati v tem dolgem uvodniku, je, da če zaradi kakršnega koli razloga pač ne moremo na dopust, si lahko v krogu pravih ljudi pričaramo krasno poletje.
Krasno poletje tudi vam, dragi bralci!
Karmen Špacapan
