Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

Tako bo potekal sončni mrk, ki je marsikoga prestrašil do kosti Odkrito.si

8. april, 2024 - Mrk, ki prinaša katastrofo?!

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Kolumna
Ples življenja

Ples življenja

Karmen Spacapan, 25.05.2021 20:42:38

Ko sem se poslavljala od svojega očeta Ninota, sem res veliko prejokala …

Delite na:

Družbo mi je takrat delala glasba. V tistih turobnih oktobrskih dneh leta 2018 sem potovala z njim in z glasbo. Poslušala sem vse tiste pesmi, ki jih je oče, in skušala z njim še malo potovati pred zadnjim pozdravom.

In bile so tri skladbe – Nel blu, dipinto di blu (Volare) … Modrina neba, letenje, oče je namreč bil pilot, torej zaljubljen v višine, v letenje in tudi v to pesem.

Večkrat je prepeval tudi skladbo Vsi so venci vejli, in čeprav mi je bila kot deklici kar precej čudna in celo malce morbidna, mi je ob njegovem odhodu zarezala v dušo in srce.

Oktobra 2018 pa sem si velikokrat zavrtela skladbo mladih Italijanov z naslovom Torna a casa (Pridi domov). Tekst se me je dotaknil, kot bi jaz prepevala očetu, naj se vendarle vrne domov, saj življenje brez njega ne more biti perfektno … Kot pravi verz skladbe: »Perché la vita senza te non può essere perfetta.«

Tako, čisto slučajno sem jih spoznala, v zame res težkem obdobju, in sem jih zelo kmalu vzljubila.
Ko naletim na tako dobro glasbo, si takoj želim, da bi jo delila z bližnjimi. Tako sem svoji nečakinji Ani poslala povezavo na YouTube kanal skupine Måneskin in tudi njej je bila njihova glasba zelo všeč. Mladi, res mladi glasbeniki so me zelo navdušili, in kljub temu da sem jih začela poslušati v tako težkem obdobju, enostavno nisem prenehala.
Z Ano sva skupaj spoznali cel njihov opus, in kljub temu da so izjemno mladi, je ta kar obsežen … Teksti niso plehki in nesmiselni, ampak čisto prava sporočila, ki se dotaknejo njihovih vrstnikov in tudi nas, že odraslih … 
S kakšnim entuziazmom sem pričakovala sklepni evrovizijski večer. Spraševala sem se, kako bodo izpadli na odru, kako bo občinstvo reagiralo. Prav ponosna sem bila, ker so tako vrhunsko izpeljali svoj nastop, kot bi bila tudi njihova teta, 'zia Carmen'… In ko so zmagali, so mi po licih stekle solze navdušenja … Tudi moj sin Nikolas se je veselil z mano, saj so tudi njemu blizu …
Sledili so klici – Ana je bila povsem navdušena, tudi moja mama Lidija je bila zelo vesela, da so zmago domov odnesli prav oni … Pa tudi Alesh Maatko, največji evrovizijski strokovnjak, moj sodelavec in prijatelj, mi je pritrdil, da so res dobri …
In zato jim čestitam in se obenem jezim na vse tiste, ki bi jih radi očrnili zgolj za kakšen klik več … Damiano (pevec) je sicer nesporno dokazal, da je »čist«, in tako zaprl usta fovšiji … bravo, Måneskin!
To je njihov in tudi naš Ples življenja (Il ballo della vita).