Plazenje in aligatorji
Poletje lahko odzvanja tudi v vodni grozljivki. Če smo pred mnogimi desetletji težko plavali v morju zaradi filma Žrelo (Jaws), se bomo tokrat lahko zamislili nad plazilci. Živalske grozljivke sicer niso nič novega, a nas aligatorji že dolgo niso tako zavzeto podili po filmskem platnu kot tokrat.
Za spodbudo nekaj dejstev: aligatorji so se na zemlji pojavili pred več kot 37 milijoni let, lahko vidijo in izsledijo plen v popolni temi, plavajo več kot 30 kilometrov na uro, njihov ugriz pa ustvari 1.342 kilogramov pritiska, kar je najmočnejši ugriz, ki je bil kadarkoli zabeležen pri živi živali. Za film potrebujemo le orkan in preveč vode – in aligatorji so povsod.
Za kaj torej gre: ko njen rodni kraj na Floridi zajame orkan, Haley Keller (Kaya Scodelario) ne upošteva navodil o evakuaciji, temveč se odpravi iskat svojega pogrešanega očeta Dava Kellerja (Barry Pepper). Težko poškodovanega najde v kletnih prostorih družinske hiše, oba pa hitro zajame poplavna voda. Časa, da bi ubežala nevihti, seveda zmanjkuje, kmalu pa ugotovita, da je naraščajoča voda njuna najmanjša skrb. Priplavajo in priplazijo se aligatorji – in zabava se lahko prične.
Film Plazenje (Crawl) je režiral Alexandre Aja (spomnimo se ga kot režiserja filmov Krvava romanca, Opazujemo te, Manijak, Piranha), kar dokazuje, da mu ta filmska zvrst ni tuja. Zagotovo pa se strinjamo, da je pomembno, da je leta 1993 nastal film Stevena Spielberga Jurski park (in njegova nadaljevanja), ki je postavil merila za snemanje živalsko nevarnih grozljivk – od že prej omenjenega velikega belega morskega psa dalje.
Pod glasbo Plazenja se podpisujeta Max Aruj in Steffen Thum. Oba sta bila do zdaj bolj ustvarjalca glasbeno-filmskih ozadij, vendar sta uspešno uporabila vse predvidljive glasbene šablone in film napolnila s predvidljivimi zvoki. Če torej želite, da postanejo aligatorji vaša nočna mora, je ta film odličen začetek. Le dovolj hitro morate plavati.
