Panika, Ema, pust in še kaj ...
Pretekli teden je bil, če mene vprašate, eden najbolj stresnih tednov v tem (sicer še mladem) letu. Konec tedna sem preživela v sosednji Italiji, ki jo je zajela neverjetna panika zaradi razsajajočega virusa. Ne, nisem bila na »fensi« smučanju v kakšnem mondenem letovišču, le pri mami na obisku.
Peljala sem jo v nakupovalno središče, ki je bilo takrat še kar obljudeno, v lekarno, k frizerki, na koncu pa sva si privoščili še hitro kosilo v tamkajšnji kitajski restavraciji. Če potegnem črto in razmišljam v skladu z razsajajočo paniko, ki jo v resnici povzročijo mediji, bi me morali zdaj izolirati – in mi na vrata podnajemniškega stanovanja z rdečo barvo narisati prepoznavni in svareči znak ter počakati, kaj se bo zdogilo z mano in mojimi bližnjimi. No, na srečo ne živimo več v srednjem veku, čeprav se mi tu in tam zdi, da je včasih sodobno življenje še težje od tistega izpred 600 let ali več. Verjamem, da je pretirana panika odveč, zdaj je čas za zdrav razum! Skratka, iz sosednje Italije sem prinesla kopico dobrot za sobotni večer. Preživeli smo ga pred televizorjem, jaz, moja družina in nečakinja Ana.
Na sporedu je bila seveda Ema. Kaj naj rečem? Zabavna. Zabaven voditelj, v redu skladbe, za moje mnenje, noben presežek ... Ampak to je le moje mnenje. Moram pa povedati, da so bile vse ženske, ki so nastopile na Emi, izjemno lepo naličene in oblečene. Pred kamerami so sijale kot najlepše boginje. Malce drugače je bilo menda na tako imenovanem »after partyju«, kjer naj bi bilo nekaj hrane in veliko več alkohola.
Nastopajoči, organizatorji, novinarji in drugi, ki so bili na veliki prireditvi, so si tako privoščili bučen večer, ki se je menda končal zelo pozno oziroma bolje rečeno zgodaj zjutraj. Na uho mi je prišlo, da je bilo precej glasbenikov, ki so nas v vsem svojem blišču navduševali na odru, potem malo opitih. Nekdo naj bi celo neutolažljivo jokal ... Zakaj? No, to se ne ve. Kar se zgodi na zabavi po Emi, ostane tam ... Če seveda ni v bližini kakšnega paparaca. Ker pa je bila Ema na pustno soboto, so se na zabavi znašle tudi maškare, ki so v duhu pusta in evrovizijske pesmi zabavale vse prisotne.
No, pa smo tam – pust ... Na srečo je minil brez večjih pretresov. Ker se sama ne šemim, je zame poskrbela izvršna urednica Marija, ki je prinesla kar nekaj pustnih dodatkov. Sodelavko Katjo je oblekla v simpatično in nadvse prikupno pando, sebe v pisanega in čarobnega samoroga, meni pa je prinesla velikanske rogove. Torej, bila sem jelenček, los ali kaj drugega ... Hm? No, pa sem bila tudi sama letos pustna šema. Hvala, Marija!
Dragi bralci, želim vam čim bolj miren teden, veliko užitkov in veliko zabave!
