Svet24.si

Preverite, kako narediti popolno lepotno ...

meghan markle, princ harry Svet24.si

Harry in Meghan sta praktično reveža

mario fafangel Reporter.si

Strokovni svet NIJZ že 15. februarja predlagal ...

govedo, karim-allah, krave Svet24.si

FOTO: Ubili bodo 864 krav, ki že mesece plujejo ...

DR_1 Necenzurirano

To je zdravnik iz Namibije, zaradi katerega ...

finale ženim sina Odkrito.si

Dramatičen razplet v oddaji Ugodno oddam sina

lea sirk Njena.si

Lea Sirk objavila redko fotografijo z izbrancem

Kolumna
Ožemanje možganov: Havajski trio in recitatorski tečaj

Ožemanje možganov: Havajski trio in recitatorski tečaj

Jurij Souček, 21.01.2021 09:21:02

Iz nastajajoče biografije Jurija Součka

Delite na:

Trema pred nastopi, ki sem jo že kot Jurček začutil ob nastopu v češkem jeziku, me do današnjih dni ni zapustila, z mikrofonom pa sem se spoprijateljil. Celo do te mere, da sem se prvi dve leti študija na Akademiji preživljal s honorarno službo na radiu kot obračalec plošč ali manipulant v jutranjem programu.

V prvih povojnih letih, ko je bila ljubljanska radijska postaja še nad Daj-damom in so uslužbenci hodili v službo na radio še v partizansko-angleških uniformah in s pištolami za pasom, smo honorar za sodelovanje prejeli kar v kuverti pri vratarnici, ki je bila spodaj pod radijsko postajo v pritličju pasaže nebotičnika.

Bil sem tudi stalni član radijske igralske skupine in režiser za kmetijske oddaje ter z njimi ali brez njih nastopal naprej »v živo«, nato pa posnel veliko število radijskih iger, ki so še dandanašnji v radijskem sporedu. Recitacij in besedil, ki sem jih prebral, je prav gotovo za debelo knjigo, tudi iz časov, ko snemanj še ni bilo in smo brali v živo. Brez napak pri branju, saj je bilo dovoljeno, da si naredil le tri na tipkano stran, ki smo jo brali približno tri minute. Brati besedila sem na radiu pričel zgodaj, menda že kar v drugem letniku Akademije. Staršem doma nisem povedal, da želim v igralski poklic, ker bi temu nasprotovali. Dogovorjeno je bilo, da imam doma hrano in stanovanje, dokler ne končam osnovnega študija na Trgovski akademiji, potem pa naj se znajdem, kakor vem in znam. In res sem se. Vsaj poskušal sem. Počel sem vse mogoče. Med šolskimi počitnicami sem pomagal pri zidarjih. Še kot mulec sem v prvem ali drugem letniku poljanske gimnazije hodil po simsu in zlatil ritke angelčkom v ljubljanski stolnici, in sicer pri firmi Železnik, ki je bila v lasti očeta Milana Železnika, mojega prijatelja in sošolca iz Predovičeve ulice.

Havajski trio

Vmes sem se učil igrati violino, kupil pa sem, že za svoje novce, tudi kitaro in kmalu brenkal v Havajskem triu, ki je bil sestavljen iz dveh kitaristov in havajske kitare. Havajko je igral moj inštruktor Švigelj, tudi kitarist in pevec je bil Zoran Kržišnik, jaz pa sem brenkal zraven spremljavo. Pri Šviglju sem namreč plačeval ure učenja in tam sva zvadila spremljavo za enourni nastop. Kar lepo nam je uspevalo.

S tem triom smo kar precej nastopali na internih proslavah. Nekaj tednov smo igrali celo v kavarni Evropa. Ti nastopi in napovedovanje Adamičevega orkestra na nastopih v javnosti so mi prinašali kar nekaj denarja. Veliko pesmi, ki jih še danes ali pa spet danes poslušamo na radiu, kot je popularna Sneg gre …, je bilo del repertoarja Havajskega tria. Mimogrede. Pravo besedilo je: Bela snežinka, ki padE, spominja me natE, in ne pada! Daleč proč od tebe, tam v širnem svetu, zdaj ostal sem čisto sam ... je besedilo pesmi, ki smo jo izvajali in ki je nastala v italijanski internaciji … Ta pesem bi lahko bila himna tudi za današnje čase, ko smo internirani doma.

Poleg brenkanja, nastopov, obračanja plošč in vsega, kar se mlademu človeku zgodi, sem vzporedno hodil tudi na tečaj za umetniško besedo, ki ga je vodil dramski igralec, tudi član partizanskega SNG na osvobojenem ozemlju in ustanovitelj ljubljanskega Mestnega gledališča Jože Tiran. Za tečaj je našel prostor v razredu Šubičeve gimnazije.

Recitatorski tečaj Jožeta Tirana 

Tovariš Tiran – z njegovim recitatorskim tečajem je povezan del mojega gledališkega odraščanja, ki je potekalo na vseh kulturnih ravneh, ki so se godile v zelo razgibani Ljubljani, kjer sem odraščal. Bil je zelo zanimiv kot gledališčnik in tudi kot človek. Čeden in posebnega glasu v višji legi. Civilni in gledališki par Vladoše Simčič in Jožeta Tirana je bil nekaj posebnega. Igralke Vladoše Simčič se spominjam še iz medvojnih časov študija na Trgovski akademiji, iz Pasijona!

Ogled te predstave je bil za srednje šole v času italijanske okupacije obvezen. Vladoša Simčič je v tej predstavi ljubljanske Drame igrala Marijo Magdaleno, Edvard Gregorin je igral Kristusa. Oba sta bila deležna velikih simpatij. V prizoru, ko Marija Magdalena – Simčičeva – proti občinstvu dvigne znameniti prt z odtisom Kristusove glave, se je v gledališču oglasilo huronsko vreščanje občinstva, kot se danes lahko oglaša le na rockovskih koncertih.

Njen soprog Jože Tiran je imel izjemen dar za prednašanje. Blizu mu je bil Cankar. Njegovo Belo krizantemo je v Drami, na velikem odru, približno uro dolgo prednašal na pamet in z njo imel velik uspeh. Njegov nastop, ki je bil za vse nas nekaj novega in nepozabnega, je navdušil kar precej oponašalcev. Tudi mene. Ko sem ga vprašal, koliko ur učenja besedila je za to potreboval, mi je odgovoril z gesto. Najprej je pokazal na svojo glavo in nato na zadnjico in rekel: »Ne vem.« Razumel sem ga. Saj kasneje, ko sem z izvedbo Balade o trobenti in oblaku, ki je bil hommage za Cirila Kosmača, tudi jaz nisem štel ur učenja besedila in tudi kasneje ne pri Cankarjevem Kurentu, ki sem ga za Cankarjevo obletnico uprizoril na Vrhniki v Mini teatru in Mali Drami.

V tem pisanju precej premišljujem o Jožetu Tiranu, ki ga krivim za to, da sem iz prvega nadstropja Putnikovega knjigovodstva, kjer sem šilil svinčnike dvema starejšima kolegicama, ki sta mi pomagali urejati vavčerje in knjigovodski journal, škilil proti Gajevi 5, kjer se je nahajala AIU, današnja AGRFT. Za sprejemni izpit na Akademijo za igralsko umetnost, ki sem ga pred strogo komisijo z dr. Gavello na čelu brez težav opravil, sem uporabil tudi znanje, ki sem ga prinesel s Teranovega tečaja na Šubičevi.